Kos, p. Vladimir

P. Vladimir Kos je študiral teologijo v Ljubljani in Rimu, kjer je leta 1953 doktoriral. Po končanem študiu je stopil v jezuitski red in leta 1956 odšel v Tokio. Na jezuitski univerzi Sophia je poučeval teologijo, angleščino in nemščino, kasneje pa je predaval filozofijo v angleščini na mednarodnem oddelku. Bil je tudi misijonar v revni tokijski četrti Adači-ku.

Že pred drugo svetovno vojno je objavljal posamezne pesmi v ljubljanskem dnevniku Jutro in dnevniku mariborske klasične gimnazije Večernik. Zanj je pisal tudi druge prispevke, objavljal pa je tudi v Mladem Prekmurcu. Prvi dve pesniški zbirki, sonetni venec Marija z nami je odšla na tuje in zbirko Deževni dnevi, je pod psevdonimom izdal v begunskih taboriščih. Zbirka Dober večer, Tokio, ki jo je l. 1961 izdal na Japonskem, velja za prvo slovensko knjigo, izdano na Japonskem. V verzih je tradicionalen, ohranja metrične sheme (npr. jambski enajsterec, daktil) ter rime. Med pesemskimi oblikami so pogosti soneti, piše pa tudi japonske pesemske oblike, kot sta haiku in tanka. Daljše pesnitve rad podnaslavlja z glasbenimi pojmi (npr. opera v besedah, poemska simfonija), kar dokazuje, da ima posluh za glasbo in je tudi glasbeno izobražen, saj je napisal celo dve partituri. Pesnik se zaveda, da prave pesmi ni brez ritma in melodike. Vsebinsko prevladujejo religiozna motivika in motivi narave.

S pesmimi in drugimi prispevki sodeluje v zdomskih in katoliških zamejskih revijah in časopisih (Meddobje, Zbornik Svobodne Slovenije, Most, Mladika v Trstu, Katoliški glas v Gorici…). Leta 1971 je prejel zamejsko in zdomsko literarno nagrado Vstajenje, leta 2004 pa je prejel Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Leta 2014 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada.