Odgovoriti na izzive sveta in praznovati

Ljubljana Dravlje, 25. oktober 2019 – Cerkev Kristusovega učlovečenja je med petkovim večerom postala kraj poslušanja, pogovora, hvaležnosti in praznovanja med prijatelji v Gospodu. Provincial slovenskih jezuitov Ivan Bresciani je na začetku izrekel dobrodošlico vrhovnemu predstojniku Družbe Jezusove p. Arturu Sosi ter navzočim slovenskim predstojnikom drugih redov. S srcem je izpostavil, da obisk p. Sose med nas prinaša Svetega Duha, ki svetovno Družbo Jezusovo vodi v današnjem času.

Nato smo slovenski jezuiti s sodelavci in prijatelji prisluhnili predstavitvi p. Sose o tem, kako skupaj s Kristusom odgovoriti na izzive sveta. Spodbudil nas je k poglobljenemu premišljevanju štirih apostolskih prioritet, ki bodo svetovno Družbo Jezusovo vodila v obdobju 2019-2029, dorečene pa so bile v zadnjih letih. Poudaril je, da ne gre za kratek recept, ampak za odprt proces ponotranjenega, inteligentega in skupnega udejanjanja novih odgovorov v drži služenja Bogu in svetu. Sledila je možnost vprašanj p. Sosi in pogovor vseh prisotnih v majhnih skupinah o doživljanju teme.

 

Uvod v drugi del srečanja s tematiko 50-letnice Slovenske province Družbe Jezusove je pripravil p. Marjan Kokalj DJ z meditacijo o tej preteklosti. Provinca je bila ustanovljena v prelomnih cerkvenih časih po 2. vatikanskem cerkvenem koncilu, ko je karizmatični predstojnik DJ p. Pedro Arrupe Slovensko provinco oddvojil od Hrvaške in s tem delo slovenskih jezuitov spodbudil k novemu valu ustvarjalnosti. Meditacija je povabila k hvaležnosti Bogu za trud jezuitov s sodelavci ter v imenu jezuitov zaprosila tudi za odpuščanje.

 

Sledila je sv. maša, ki jo je ob prepevanju združenih odraslih pevskih zborov župnije Dravlje vodil p. Sosa v angleščini. V nadaljevanju objavljamo slovenski prevod njegove pridige. Ob koncu sv. maše so jezuitski gostje iz Rima (ob p. generalu sta prišla asistent za J Evropo p. Cipriano Diaz in tiskovni predstavnik kurije p. Pierre Belanger) prejeli sladak spominek: za p. Soso je bila to potica, s hudomušno opombo, naj o njeni slovenski sladkosti ob prvi priliki pove papežu Frančišku, ki bi jo moral že poznati. Darja Silan, ki je povezovala trenutke večera, pa se je z ganjenim srcem zahvalila slovenskim jezuitom za spremljanje družin v osebnih prelomnicah – s šopkom rož za šopek patrov. Med pogostitvijo po maši so odzvanjali prijazni in veseli toni večera in utrjevali preplet jezuitskega prijateljstva z vseh vetrov.

Posnetke meditacije in nagovorov pri maši, fotografije Tomaža Celarca in prispevek Darje Silan na spletni strani Župnije Ljubljana Dravlje.

Pridiga p. Artura Sose med sveto mašo

Berila dneva: Rim 7,1 8-25; Lk 12, 54-59

Dragi sobratje jezuiti, sodelavci  in dragi prijatelji, ki nam stojite ob strani!

Kot skupnost smo ravnokar molili ob 50. obletnici Slovenske jezuitske province, sedaj pa bomo praznovali še ob mizi evharistije, ki združuje  naše potrtosti in tolažbe z bolečinami in veseljem križanega in vstalega Kristusa.

Razločevanje pomeni, znati opazovati in znati prav razlagati to, kar vidimo. Pri tem nam pomaga modrost, ki je v nas, v naši kulturi in se prenaša iz generacije v generacijo. Jezus pa nam pravi, naj še poglobimo to prirojeno modrost in jo damo na razpolago za služenje drugemu.

Modrost poglobimo tako, da oblikujemo notranjega človeka, kot nam o tem govori sv. Pavel v Pismu Rimljanom. Brez kultiviranja človekovih globinskih čutov ne moremo zares rasti v Kristusu in svobodi. Razločevanje predvideva motrenje in poslušanje; okušanje in spreobrnjenje. Preko tega se nam razodene prihodnost v Bogu.

Razločevati pomeni prisluhniti temu, kar se dogaja okrog nas: kriki ljudi in družbe na sploh, krik narave, kriki tistih, ki prihajajo od daleč in od blizu. Prisluhnemo govoru zgodovine, da bi vedeli, od kod smo in kam gremo. Poslušati pomeni,  da nismo izolirani in umerjeni sami vase.

Razločevanje je tudi pogovor. Pomeni, pripovedovati  si med sabo o tem, kar smo videli in slišali, da bi našli skupne poti, ki jih bomo ubrali. To so načini našega bivanja, ki jih želi Bog. Pogovor pomeni, pogovarjati se z Očetom (kot v kolokviju v duhovnih vajah). In ti Gospod, kakšen si v resnici, in kaj želiš od nas?

Glede na vzpone in padce, ki jih doživljamo ljudje in Cerkev, se Družba Jezusova obrača na Boga, da bi nam povedal, kaj si želi od nas: kako naj bi živeli kot ljudje, ki jim je bilo odpuščeno in živijo spravljeno v tej dobi sprememb, ko pomeni brati  znamenja časa kot izziv.  Razločevati pomeni poslušati, v skupnosti in z Bogom, s Kristusom, Marijo v notranjem pogovoru, kot nas učijo Duhovne vaje. Saj je Bog tisti, ki nas išče v zgodovini, tudi v najbolj težavnih okoliščinah, kot pravi papež Frančišek v okrožnici Veselje evangelija. Razločevanje je vedno vabilo k spreobrnjenju: da zapustimo svoje poti in se podamo na Božje.

Razločevanje kliče k upanju, ker vidi trenutno stanje in ponuja možnost za boljše služenje družbi in Cerkvi. Obenem nas osvobaja skušnjave, ki pravi,  da so problemi preveč zapleteni ali celo nemogoči, da bi jih rešili. Umetnost razločevanja pomeni, učiti se, do zadnjega srčnega utripa, do Božjega utripa.

Pozorni moramo biti torej  na srce in na to, kar srce posluša. Poslušati moramo drug drugega z voljnim srcem in odprtim duhom. Sinodalnost, ki jo predlaga papež Frančišek,  je sestavljena iz omenjenih štirih delov: opazovanja, odmevanja, poslušanja in pogovarjanja.

Danes se lahko posebej spomnimo na razločevanje, ki ga opravljajo papež, škofje in mnogi pastoralni delavci na sinodi o Amazonski regiji, da bi Bog Oče blagoslovil njihove napore in nam vsem skupaj podaril mir.