Na obisku pri sobratih v Radljah ob Dravi

PROVINCIJSKI DAN V RADLJAH OB DRAVI

Namen provincijskega dne je bratsko srečanje in druženje ter spoznavanje kraja, kjer imamo jezuiti skupnost. Letošnji provincijski dan je bil 15. maja v Radljah ob Dravi. Zbrala se nas je večina slovenskih jezuitov iz preostalih štirih skupnosti, treh iz Ljubljane in ene v Mariboru.

Jezuiti, udeleženci provincijskega dneva,
v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Radljah ob Dravi

V Radljah slabi dve leti deluje najnovejša slovenska skupnost treh jezuitov. Vicepredstojnik je p. Milan Bizant, ki je delegat za formacijo jezuitov pri slovenski provinci in vodi duhovne vaje, v Radljah in okolici pa je na razpolago za duhovno pomoč. Radeljski župnik je p. Jože Poljanšek. Tretji član skupnosti je p. Vilijem Lovše, ki prav tako vodi duhovne vaje, organizira in vodi skupine moških, v Radljah in okolici je pa tudi v duhovno pomoč. Vicepredstojnik pomeni, da je skupnost odvisna in je njen predstojnik tisti iz jezuitske skupnosti sv. Magdalene v Mariboru.

Okrog trideset jezuitov nas je iz ust domačinov poslušalo pohvale na račun naše prisotnosti v Radljah in na račun patrov, ki tam delujejo, posebej župnika p. Jožeta Poljanška. Domačini so nam prijazno in nazorno predstavili kraj Radlje ob Dravi, upravno in gospodarsko središče Dravske doline med Mariborom in Dravogradom, kjer se ta najbolj razširi, leži pa med Pohorjem in Kozjakom. Prebivalcev je okrog 4500. Radlje so se do leta 1952 imenovale Marenberg po Siegfriedu Marenberškem, ki je tu leta 1251 postavil grad in zgradil samostan dominikank. V času jožefinskih reform je bil samostan ukinjen. Naša vodnica pri ogledovanju kraja, vodja urada za turizem na občini in predsednica krajevne skupnosti, je po spominu na dominikanke dobila v kraju edino ime Dominika, ker je njen oče proučeval dominikanski samostan in je po njih sklenil dati ime hčeri ali sinu.

Prijazni domačini so nam predstavili prebivalstvo in gospodarske dejavnosti v kraju. Med prebivalce je kot marsikje precej posegla druga svetovna vojna in jih premešala tako, da je starih prebivalcev kraja ostalo malo, veliko pa je priseljencev od drugod. Pohvalijo se z značilnostmi in znamenitostmi kraja, kot je npr. sonaravno gospodarjenje z gozdovi, hmeljem, ki je razen v Savinjski dolini še edino tu v Sloveniji, naravnim vodnim parkom in še čim. Lastnik podjetja Pušnik, ki zaposluje največ delavcev v kraju, je bil tudi največji dobrotnik pri različnih obnovitvenih delih v cerkvi. V muzeju smo si ob izčrpnem vodstvu ogledali zbirko Ferdinanda Leitingerja; modro sobo krajevnega umetnika Karla Pečka; Sokolsko sobo in spominsko sobo rodbine Pahernik, ki je imela v posesti obsežne gozdove, po nacionalizaciji pa jih z dobrim sonaravnim gospodarjenjem ohranja Pahernikova ustanova, ki podpira tudi študente gozdarstva.  

Čeprav smo se srečali na dan sv. Zofije, ki je pregovorno mokra, in je tudi tokrat ves dan deževalo, smo bili s srečanjem, vsi zelo zadovoljni. Srečanje smo končali s kosilom in praznovanjem rojstnega dne in godu dveh naših redovnih sobratov. Hvala sobratom za odlično organizacijo in prijaznim domačinom, ki so nam vsestransko in izčrpno predstavili Radlje ob Dravi.

p. Franc Kejžar DJ