34. nedelja – Kristus Kralj vesoljstva

34. nedelja med letom – Jezus Kristus, Kralj vesoljstva: leto B – 2018

»Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« (Jn 18,37b).

Praznik Kristusa Kralja vesoljstva nas postavi pred vprašanje: »Kakšen kralj je Kristus?« Jezus je v vsem svojem javnem delovanju razlagal učencem in nam, da je Kralj in da je njegovo kraljestvo večno. Obe tematiki, da je Kristus Kralj in kakšno je Božje kraljestvo, sta se najbolj zaostrili med Pilatovim zasliševanjem, ko ga Pilat vpraša: »Si ti judovski kralj?« (Jn 18,33). In Jezus je Pilatu razložil razliko med politično nadvlado in zemeljskim kraljestvom na eni strani ter Božjim kraljestvom ter Kristusovim kraljevanjem na drugi.

Ko so Judje Jezusa pripeljali pred Pilata in ga tožili, da se dela kralja, se je Pilat čudil, ker je imel pred seboj ponižanega in krhkega človeka. Ker so Judje pritiskali naj, je poln dvomov in notranje negotovosti, ali ima pred seboj kralja, postavil vprašanje, ki se mu je zdelo protislovno: ‘Torej si ti vendarle kralj?’ Toda Jezus mu je potrdil: ‘Ti to praviš; Kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas‘ (Jn 18,37). Jezus govori o kralju, o kraljestvu, toda poudarek ni na nadvladi, temveč na resnici … Jezus je prišel, da bi pričeval za resnico, da je Bog ljubezen (1Jn 4,8.16) in da hoče vzpostaviti kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru. Kdor je odprt za ljubezen, prisluhne temu pričevanju ter ga z vero sprejme in vstopi v Božje kraljestvo.

In kaj je ta ‘resnica’, za katero je Kristus prišel pričevat na svet? Vse njegovo bivanje razodeva, da je Bog ljubezen. To je torej resnica, za katero je On v polnosti pričeval z žrtvovanjem svojega življenja na Kalvariji. Križ je ‘prestol,’ s katerega je razodel plemenito kraljevanje Božje Ljubezni tako, da se je daroval v zadostitev za greh sveta in porazil gospodovanje ‘vladarja tega sveta’ (Jn 12,31) ter dokončno vzpostavil Božje kraljestvo. To Kraljestvo se bo v polnosti razodelo ob koncu časov, potem ko bodo podvrženi vsi sovražniki in kot zadnja smrt (1 Kor 15,25-26). Tedaj bo Sin izročil Kraljestvo Očetu in bo končno ‘Bog vse v vsem’ (1 Kor 15,28). Pot za dosego tega cilja je dolga in ne dopušča bližnjic. Potrebno je namreč, da vsaka oseba svobodno sprejme resnico Božje ljubezni. On je namreč Ljubezen in Resnica in tako ljubezen kot resnica se nikoli ne vsiljujeta. Trkata na vrata srca in razuma. In kamor smeta vstopiti, prineseta mir in veselje. Način Božjega kraljevanja je ta njegov zveličavni načrt, ki je skrivnost v svetopisemskem pomenu, torej načrt, ki se postopoma razodeva skozi zgodovino.

In v čem je Jezusova kraljevska oblast? Nikakor ni takšna, kot je oblast kraljev in velikašev tega sveta, temveč je božja oblast, ki daje večno življenje, osvobaja od zla ter porazi nadvlado smrti. Je oblast Ljubezni, ki zna iz zla izluščiti dobro, omehčati otrdelo srce, prinesti mir v najhujši spor, prižgati upanje v najgostejši temi. Kraljestvo milosti, se nikoli ne uveljavi s silo, temveč spoštuje našo svobodo. Kristus je prišel, da bi pričeval za resnico (Jn 18,37), kot je to izjavil pred Pilatom. Kdor sprejme Kristusovo pričevanje, se postavi pod njegovo ‘zastavo’, če se izrazimo s podobo, ljubo sv. Ignaciju Loyolskemu. Vsaka vest torej neizogibno stoji pred izbiro: Za kom hočem hoditi? Za Bogom ali hudičem? Za resnico ali lažjo? Izbira Kristusa pa ne zagotavlja uspeha glede na merila tega sveta, pač pa zagotavlja mir in veselje, ki ju lahko samo On. To potrjuje v vseh obdobjih izkušnja tolikih mož in žena, ki so se v Kristusovem imenu, v imenu resnice in pravičnosti, znali upreti dobrikanju dvoličnosti zemeljskih oblasti ter so celo z mučeništvom zapečatili svojo zvestobo.

Tudi mi smo poklicani, da z resnico pričujemo za Božje kraljestvo, da vedno postavljamo na prvo mesto Boga ter njegovo voljo in ne koristi ter oblasti tega sveta. Posnemajmo Jezusa, ki je pred Pilatom, v tako ponižujočem stanju, kot je opisano v evangeliju, razodel svojo slavo, to je ljubezen do konca, ko je za ljubljene osebe daroval svoje življenje. To je razodetje Jezusovega kraljestva.

Današnji praznik povzema Kristusovo skrivnost ‘prvorojenega med umrlimi ter vladarja nad vsemi mogočniki zemlje’ in tako odpre naš pogled k polnemu uresničenju Božjega kraljestva, ko bo Bog ves v vseh (1 Kor 15,28). Sv. Ciril Jeruzalemski namreč pravi: ‘Mi ne oznanjamo samo prvega Kristusovega prihoda, temveč tudi drugega, ki bo veliko lepši od prvega. Prvi je bil namreč razodetje trpljenja, drugi pa nosi pečat božjega kraljevanja. Med prvim je bil podvržen ponižanju križa, pri drugem pa ga bo obdajala množica angelov ter ga slavila’. II. vatikanski koncil pa uči: »Vse Jezusovo poslanstvo ter vsebina njegovega sporočila naznanjata Božje kraljestvo ter ga z znamenji in čudeži uresničujeta med ljudmi. To kraljestvo se kaže predvsem v osebi Jezusa Kristusa (Lumen gentium 5). S tem se je razodel kot Gospod in Mesija ter kot Duhovnik na veke. To Kristusovo kraljestvo je bilo zaupano Cerkvi, ki je ‘kal’ in njegov ‘začetek’ ter ima nalogo oznanjati in širiti ga v moči Svetega Duha med vsemi ljudstvi. Ob koncu za to določenega časa bo Gospod izročil Kraljestvo Bogu Očetu in mu predstavil vse tiste, ki so živeli po zapovedi ljubezni.

Devica Marija je bila na edinstven način pridružena Kristusovemu kraljevanju. Njo je Bog prosil, da bi postala Mati Mesija. Marija je z vsem svojim bitjem odgovorila na ta klic in s tem pridružila svoj brezpogojni ‘da’ ‘da-ju’ sina Jezusa ter s tem postala z Njim pokorna vse do žrtvovanja. Zaradi tega jo je Bog povišal nad vse stvari in Kristus jo je okronal kot Kraljico nebes in zemlje. Naj nam Devica Marija pomaga živeti sedanji čas v pričakovanju Gospodove vrnitve in z vso močjo prositi Boga: ‘Pridi k nam tvoje Kraljestvo’.

p. Janez Sraka DJ