31. nedelja med letom

31. nedelja med letom: leto B – 2018, zahvalna nedelja

»Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: ‘Nisi daleč od Božjega kraljestva.’« (Mr 12,34)

 

Cerkveno leto se bliža h koncu. V Cerkvi na Slovenskem danes obhajamo zahvalno nedeljo z namenom, da se Bogu zahvalimo za vse prejete darove in milosti, ki so nas – tako vsaj upamo – še bolj utrdili in ukorenili v Božjem kraljestvu. Pa tudi Božja beseda nas danes kliče, da bolj jasno premislimo, kako je z našim razumevanje Božjega kraljestva: Kakšno pripadnost tej največji stvarnosti v sebi zaznavamo? Kakšno gotovost nam daje dejstvo, da smo člani Božjega ljudstva in dediči Božjega kraljestva? …

 

Biti član izvoljenega ljudstva je že v Stari zavezi (prvo berilo) pomenilo biti ves osredotočen v Stvarnika, ki naj ga vsak Izraelec ljubi z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. Da bi člani izvoljenega ljudstva dosegli ta vzvišen cilj, jim je Jahve po Mojzesu dal postavo, zapovedi in prepovedi, ki naj se jih vsak  Izraelec drži, da bo zorel v takšni ljubezni. Prepovedi so verne Jude varovale pred hudobnimi dejanji, ki silovito razkrajajo človekovo sposobnost ljubiti Boga in bližnjega. Zapovedi pa so jim kazale področja delovanja, kjer se je krepila duhovna moč posameznikov in celotnega božjega ljudstva. Spolnjevanje zapovedi in prepovedi je potekalo na osebni ravni kot proces v času, saj je naročilo jasno narekovalo, da naj jih izpolnjuje posameznik, njegov sin in sin njegovega sina, da se podaljšujejo njegovi dnevi. Spolnjevanje zapovedi in prepovedi je bilo usmerjeno v krepitev in podaljševanje zemeljskega življenja.

 

Današnje drugo berilo pa nas uvaja v skrivnostno življenje v ljubezni do Boga in bližnjega po duhovniški službi v stari in novi zavezi. Učinkovitost duhovniške službe v stari zavezi je bistveno pogojevala smrt duhovnikov. To dejstvo so Izraelci razumeli kot pomanjkljivost duhovniške službe, ker so duhovniki Izraelce uvajali v ljubezen do Boga in bližnjega v razponu lastnega življenja in osebnega duhovnega dometa, ki sta pa oba bila vezana na smrt duhovnika. Pisatelj pisma Hebrejcem pravi, »da ima Jezus, ker ostaja živ na veke, neminljivo duhovništvo. Dokončno lahko odreši tiste, ki po njem prihajajo k Bogu, ker vedno živi, da posreduje zanje.« Jezusovo duhovništvo je torej absolutna novost v odnosu na starozavezno duhovništvo in še toliko bolj glede na vse duhovniške službe, ki so se izoblikovale v poganskih verstvih. Velika novost duhovniške službe v novi zavezi je tudi ta, da smo kristjani po krstu vključeni v Jezusovo duhovniško, posvečevalno službo. Ob koncu cerkvenega leta se moramo tega dejstva še bolj zavedati in ga vključevati v svoje poslanstvo, ki smo ga prejeli od Gospoda.

 

Ko je Jezus govoril o Božjem kraljestvu, se je kar samo postavilo vprašanje, kako vstopiti vanj. Kako presoditi lastno vključenost v Božje kraljestvo? O tem nam govori poročilo evangelista Marka o pogovoru med Jezusom pismoukom o teh vprašanjih. In pismouk je kar sam od sebe začel Jezusu postavljati vprašanja. In Jezus je odgovarjal. Ker je bil pismouk z dogovori zadovoljen, je javno pohvalil Jezusa. Po tem zanimivem pogovoru s pismoukom, Jezusom na presenetljiv način zaključi celotno dogajanje: »Ko je Jezus videl, da je pametno odgovóril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.« Najbolj zgovorna je Jezusova trditev: »Nisi daleč od božjega kraljestva.« Jezus pismouku ni rekel, da je blizu Božjega kraljestva. Ko bi mu tako rekel, bi to pomenilo, da je na pravi poti, da naj sam išče naprej in da bo gotovo našel pot v Božje kraljestvo. Ampak Jezus ga s svojo pripombo – nisi daleč od Božjega kraljestva – opozori na dve novi dejstvi. Prvo je, da je njegovo iskanje bistva Božjega kraljestva v duhu stare zaveze dobro in iskreno. Zato naj ohrani to odprto držo do Jezusa, njegovega nauka, do vsega kar še bo slišal, videl in doživel ob Jezusovem javnem delovanju. Drugo dejstvo, na katerega je Jezus opozoril pismouka, pa je vsebina Božjega kraljestva. Ker je govor o vsebini Božjega kraljestva in ne o vsebini Salomonovega ali kakšnega drugega kraljestva, ki ga je mogoče presojati s človeškimi merili, je Jezus opozoril pismouka, da je besedna zveza – Božje kraljestvo – v bistvu pomeni način, kako se bo poslej sam Bog razodeval članom novega Božjega ljudstva. Zato besedi nisi daleč pomenita, da je pismouk prav naravnan k Bogu na svoj človeški, izraelski način. Ker pa se mu razodeva sam Bog po Jezusu Kristusu, bo vsebina tega razodevanja vedno dosegljiva, hkrati pa ga bo vedno daleč presegala, ker Boga ne bo mogel nikoli popolnoma razumeti, in bo kot Vsemogočni po svojem Božjem bistvu vedno daleč, zaradi svoje popolnosti.

 

Zahvalna nedelja. Danes se Bogu ne bomo zahvaljevali le za dobrine, ki nam omogočajo bivanje na tem svetu, ampak veliko bolj po njih za Božjo radodarnost; zahvalimo se za vse tisto, kar nam nakazuje in v nas uresničuje bogastvo, da smo tako čudovito odrešeni!

 

p. Janez Sraka DJ