28. nedelja med letom

28. nedelja med letom: leto B – 2018

»Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« (Mr 10,23)

 

Osrednja tematika današnje nedelje je bogastvo in seveda kristjanov odnos do njega. Oglejmo si, kako nam današnja Božja beseda govori o tej obširni in ključni tematiki razodetja.

 

Današnje prvo berilo prinaša del Salomonove molitve ob ustoličenju za kralja: »Molil sem in dana mi je bila preudarnost, klical sem in name je prišel duh modrosti. Bolj sem jo cenil kakor žezla in prestole, v primerjavi z njo sem imel bogastvo za prazen nič.« Gre za razumevanje dejstva, da je modrost največje bogastvo, da je dragocenejša je od srebra in zlata, celo od lepote ali zdravja in celo od luči, ker njen plamen ne pozna pojemanja (Mdr 7,10). Seveda te modrosti ne moremo razumeti samo kot intelektualno razsežnost. Je veliko več, je modrost srca, kakor pravi Psalm 89. Je dar, ki prihaja od zgoraj (Jn 3, 17), od Boga in se jo pridobi z molitvijo (Mdr  7,7). Modrost ni daleč od človeka, je blizu njegovega srca (5 Mz 30,14). To je namreč postava prve zaveze, ki jo je Bog po Mojzesu sklenil z Izraelom. Deset zapovedi vsebuje Božjo Modrost.

 

Evangelist Marko nam v današnjem odlomku opiše dogodek, povezan z vprašanjem o modrosti in človekovim najvišjim ciljem. Evangelij se začne z vprašanjem nekega mladeniča: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« O tem mladeniču nimamo veliko podrobnosti. Iz nekaterih potez pa kljub temu lahko zaznamo njegovo iskreno željo, biti deležen večnega življenja tako, da bi pošteno in krepostno živel na zemlji. Pozna namreč zapovedi in jih vse od svojega otroštva zvesto spolnjuje.

… da ne postavljajo v središče več sebe, temveč v izbiri iti-proti-toku živijo po evangeliju.

Pa vendar vse to, kar je seveda pomembno, ne zadošča, saj mu Jezus pravi, da mu eno manjka, tisto bistveno. Potem ko je božji Učitelj videl, da je dobro pripravljen, ga je vzljubil in mu predlagal kvalitativni preskok, ga poklical k junaški svetosti. Od njega je namreč zahteval, naj pusti vse, da bo lahko hodil za Njim: »Prodaj, kar imaš, in daj ubogim … nato pridi in hôdi za menoj!« (Mr 10,21).
Jezus mladeniču naravnost ponudi krščansko poklicanost, ki izvira iz predloga Gospodove ljubezni in se lahko uresniči samo preko odgovora, ki prav tako izhaja iz ljubezni. Jezus vabi svoje učence k popolni podaritvi svojega življenja, brez preračunavanja ali se splača in z brezpogojnim zaupanjem v Boga. Svetniki sprejmejo to zahtevno povabilo ter stopijo z ponižno učljivostjo na pot hoje za križanim in vstalim Kristusom. Njihova popolnost, po logiki vere, je včasih človeško nerazumljiva: v tem je, da ne postavljajo v središče več sebe, temveč v izbiri iti-proti-toku živijo po evangeliju.

 

Zaslužni papež Benedikt XVI. v eni svojih pridig razlaga današnji evangelij (Mr 10,17-30) in pravi, da nas Jezus uči, da je za bogatega težko vstopiti v Božje kraljestvo, ni pa nemogoče. Bog lahko namreč osvoji srce osebe, ki ima veliko dobrin, in jo potisne k solidarnosti in k delitvi s tistimi, ki jih potrebujejo, z revnimi, in tako vstopiti v logiko darovanja. Na ta način vstopi oseba na pot Jezusa Kristusa, ki je, kot piše apostol Pavel, ‘zaradi vas postal ubog, čeprav je bil bogat, da bi vi po njegovem uboštvu obogateli’ (2 Kor 8,9).

Jezus tudi vprašanje bogastva rešuje s srečanjem z nekom, ‘ki je imel veliko premoženje’ (Mr 10,22). Ta je od svoje mladosti zvesto izpolnjeval vse zapovedi Božje postave, a še ni našel resnične sreče. Zaradi tega je vprašal Jezusa, kaj storiti, ‘da bom imel večno življenje’ (Mr 10,22). Po eni strani ga je, kakor vse, privlačila polnost življenja, po drugi strani pa je, navajen zanašati se na lastno bogastvo, mislil, da si je mogoče tudi večno življenje na nek način ‘pridobiti’, morda s spolnjevanjem kakšne posebne zapovedi. Jezus je spoznal globoko željo, ki je v tej osebi, in se je, kot omenja evangelist, z ljubečim pogledom ozrl nanj, z Božjim pogledom (prim v. 21). Jezus pa je tudi razumel, v kateri točki je ta človek slaboten in to je ravno navezanost na svoje dobrine. Zato mu je predlagal, naj da vse ubogim, tako da njegov zaklad, torej njegovo srce, ne bo več na zemlji, temveč v nebesih, in dodal: ‘Pridi! Hôdi za menoj!’ (v. 22). Ta pa je, namesto, da bi z veseljem sprejel Jezusovo povabilo, žalosten odšel (prim. v. 23), ker se ni uspel odtrgati od svojega bogastva, ki mu ne bo moglo nikoli dati sreče in večnega življenja.

Na tej točki Jezus da svojim učencem – in tudi danes nam – svoj poduk: ‘Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo!’ (v. 23). Učenci so se ob teh besedah čudili, še bolj pa potem, ko je Jezus dodal: ‘Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.’ Ko jih je videl, da so strmeli, je rekel: ‘Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče’ (prim. vv. 24-27). Sveti Klemen Aleksadrijski takole razlaga: ‘Prilika poučuje bogate, da ne smejo zveličanja pustiti ob strani, kakor, da so že obsojeni, niti da morajo vreči bogastvo v morje ali ga obsoditi kot zahrbtnega in sovražnega življenju, ampak da se morajo naučiti, kako uporabljati bogastvo in tako doseči življenje’ (Kateri bogataš se bo zveličal? 27,1-2).

Jezus torej lahko resnično zagotavlja srečno bivanje in večno življenje, vendar pa po drugačni poti, kot si je predstavljal bogati mladenič. To ni samo pot dobrih del, ki izhaja iz spolnjevanja zapovedi, temveč je to izbira ‘Božjega kraljestva’, ki je dragocen biser, za katerega je vredno prodati vse, kar kdo ima (prim. Mt 13,45-46).  Bogati mladenič ni uspel narediti tega koraka. Kljub Kristusovemu ljubečemu pogledu (prim. Mr 10,21) se njegovo srce ni uspelo odtrgati od stvari, ki jih je imel. Za tem je sledil Jezusov poduk učencem:

(Mr 10,23). Zemeljsko bogastvo namreč zaposluje in obremenjuje človekov razum ter srce. Jezus ne pravi, da je bogastvo slabo, ampak da oddaljuje od Boga, če ni, če tako rečemo, investirano za Božje kraljestvo, torej porabljeno kot pomoč tistemu, ki živi v revščini.

Ker smo ljudje ustvarjeni za Boga, kot uči sv. Avguštin, je Bog naše edino bogastvo. Lahko Ga dosežemo, kadar sebe darujemo Gospodu, kot je to storila Marija, Gospodova dekla. Prosimo jo, da bi bila tudi v nas ta njena drža močna!

p. Janez Sraka DJ