Nedelja svetniških kandidatov – 24. nedelja med letom (leto B),

Nedelja svetniških kandidatov – 24. nedelja med letom (leto B)

 

»In vprašal jih je: ‘Kaj pa vi pravite, kdo sem?’« (Mr 8,29a)

Današnja berila in nedelja svetniških kandidatov nas uvajajo v neizčrpno tematiko kako naj bomo kristjani predani Bogu in Jezusu Kristusu. Povedano malo drugaće, kako naj razumemo in živimo našo temeljno življenjsko odločitev za Boga.

V stari zavezi je takšna osebna odločitev za Boga vedno vezana na osebno spoznanje o Bogu, ki se je v vernih Judih porajalo iz občudovanja Božjih del za izvoljeno ljudstvo, ob branju božje skrbi za posameznike v vseh najbolj raznolikih okoliščinah in končno ob motrenju veličine zaveze, ki jo je Jahve sklenil z Izraelom. V prvem berilu smo slišali, kako je prerok Izaija lastno odločitev za Boga povezal s svojo preroško službo, ki jo je prejel od Gospoda. Prerokova zvestoba Jahveju je njegov odgovor na božjo izbiro in razumevanje novega poslanstva – biti prerok v Izraelu. Prerok z neko posebno gotovostjo izpove svojo predanost Bogu, ko pravi: Bog mi je odprl uho in jaz se nisem upiral. Svoj hrbet sem nastavljal tistim, svoje lice tistim, ki so mi pulíli brado. Svojega obraza nisem skrival pred sramotenjem in pljunki. Gospod Bog mi pomaga, zato se nisem dal zmêsti. Zato sem narédil svoj obraz kakor kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočèn.

V novi zavezi pa ima kristjanova odločitev za Boga in Kristusa drugačno, novo dinamiko. Kristjanova predanost Bogu se meri po učinkovitosti vere, kot to nazorno opiše apostol Jakob: Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom iz svojih del pokazal vero.« Bistvo kristjanove odločitve za Boga pa nam pokaže sam Jezus ob razpravi med ljudstvom, kdo da je Jezus: Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi: Eden od prerokov.« In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovóril in rekel: »Ti si Kristus.« Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali. In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. Absolutna novost kristjanove odločitve za Bogga in Kristusa vključuje dve prvini. Prva je izkušnja učencev ob Jezusu v času njegovega javnega delovanja. Sredi Jezusovega delovanja in celotnega dogajanja med ljudstvom, so učenci nekje v globini vsak svoje duše zaznali neko novost, ki je niso poznali iz zgodovine stare zaveze. V Jezusovem delovanju so odkrivali veličino njegove osebnosti na človeški ravni, pa tudi posebno božjo moč, ki je izhajali iz njegove osebnosti in se kazala v čudežih, avtoriteti oznanjevanja in še v mnogočem drugem. Vse to je presegalo njihove verske in osebne izkušnje. Druga prvina pa je bil poseben Božji poseg v notranjost vsakega apostola, ko je v danem trenutku dobil posebno razsvetljenje, da je Kristus Božji sin, ki mora priti na ta svet. To spoznanje je Jezus pripisal svojemu Očetu, ko je dejal Petru, da mu je vsebina njegove izpovedi, da je on Kristus, bila dana od zgoraj, od Očeta. Tako je kristjanova osebna odločitev za Boga in Kristusa sad pristne kristjanove osebne odprtosti Kristusu, njegove želje biti blizu Jezusu in posebnega Božjega posega, pravega razsvetljenja, da je Kristus resnično Božji Sin. In tu naj dodamo še misel, da je samo takšna odločitev za Boga in Kristusa sposobna sprejeti Jezusovo napoved, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. Od navednih nenavadnih bnapovedi je največja, da bo vstal. Cilj kristjanove hoje za Kristusom je vstajenje, torej veličastna zmaga nad zlom, slabostjo, grehom in smrtjo! Ta razsežnost kristjanove odločitve za Boga – namreč dejstvo vstajenja – je hkrati edino merilo pristnosti vsake pristne odločitve za Boga in Kristusa.

In še misel ob nedelji svetniških kandidatov. Vsi svetniški kandidati, še posebej tisti s palmo mučeništva v rokah, so v svoji odločitvi za Boga postavili na prvo mesto dejstvo vstajenja.

Janez Sraka