12. nedelja in rojstvo Janeza Krstnika

Rojstvo Janeza Krstnika: Leto B, 24. junij 2018

»Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom« (Lk 1,80)

 

Praznik rojstva Janeza Krstnika je eden od treh velikih praznikov, ko Cerkev slavi rojstvo poveličane osebe: torej rojstvo Janeza Krstnika, Marijino rojstvo in Mesijevo rojstvo. Kadar k temu dodamo še dejstvo, da je Cerkev ta praznik postavila dan po najdaljšem dnevu v letu, smo že pred celo vrsto vprašanj in skorajda protislovij.

V kozmičnem smislu je rojstni dan Janeza Krstnika na prvi dan, ko se dan začne krajšati. Jezusovo rojstvo pa Cerkev obhaja prvi dan, ko se dnevi začnejo daljšati. Vključenost Krstnikovega rojstva v kozmične razsežnosti ima več pomenov. Prvi je vsekakor ta, da se z njegovim rojstvom začne nekaj čisto novega na ravni vesoljstva.

Pred še večjo skrivnost nas postavljajo poročila o rojstvu Mesijevega predhodnika iz stare in nove zaveze. V stari zavezi so preroki napovedovali rojstvo Mesijevega predhodnika. Ena takih napovedi je: »Premalo je, da si mi služabnik, da povzdigneš Jakobove rodove in nazaj privedeš Izraelove rešence. Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje.« Starozavezne napovedi govorijo o rojstvu izjemne osebnosti, ki napovedujejo nove čase in nove Božje posege v zgodovino človeštva. V novi zavezi pa imamo sorazmerno veliko poročil o rojstvu Janeza Krstnika in o njegovem poslanstvu. Njegovo rojstvo je najprej čudežno. Sama napoved Krstnikovega rojstva napove čudežni Božji poseg. Vsa novozavezna poročila o Janezu Krstniku govorijo o tem, kako je Janez Krstnik opravljal službo Mesijevega predhodnika. Kristnik je sam o sebi dejal, da Moraj Jezus rast, on pa se manjšati. Krstnik je bil  Mesiju podoben tudi v svoji nasilni smrti v Herodovi ječi. Najgloblji vpogled v veličino Janezovega rojstva pa so Jezusove besede o svojem predhodniku. Ko je Jezus javno govoril o Krstniku, je uporabljal na moč slovesne besede: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? …, ali kaj ste šli gledat?« In ko Jezus odgovori na slovesno zastavljena vprašanja, svoj govor zaključi z nezaslišano trditvijo: »In vendar je vsak najmanjši član božjega kraljestva večji od Janeza Krstnika!«

Kaj vse nam ta Jezusova trditev o Janezu Krstniku sporoča? Krstnik je v svojem življenju napovedoval bistvo mesijanskih časov. Ko je Mesija prišel, je naj pokazal. Zaradi svoje zgodnje smrti je bil priča le začetkom Jezusovega oznanjevanja. Ni dočakal polnosti Jezusovega odrešenjskega dela. Ni doživel njegovega slavnega vhoda v Jeruzalem, ne zadnje večerje, ne Mesijevega trpljenja in tudi ne vstajenja ter slovesnega odhoda k Očetu. Kljub temu, da je bil največji mož stare zaveze in največji rojen od žene, v svoje zemeljskem življenju ni okusil polnosti odrešenja v Jezusu Kristusu, ki ga je tako hrabro napovedoval in mu pripravljal pot. Veličina Krstnikovega rojstva je prav njegova zavest, da vse, kar je povedal in odkril v svojem kratkem življenju o Mesiji, da je vse to premalo, da bi mogel svojim sodobnikom razgrniti pravi Mesijevo bistvo in obseg njegovega odrešenja. Kot da bi se zavedal, da je njegovo razumevanje dogajanja ob Jezusovem javnem delovanju pomanjkljivo, oziroma, da ga isto dogajanje presega in ne more dojeti v vsem njegovem obsegu. Lahko bi tudi rekli, da je Krstnikovo rojstvo, njegova zavest, da mora Jezus rast, on pa se manjšati, da so njegova vprašanja Jezusu: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj drugega čakamo?«, v bistvu za nas kristjane zgled s kakšno držo naj pristopamo k Jezusovemu odrešenjskemu delu! V svoji svetosti se je prav gotovo zavedal, bodo tisti, ki bodo resnično sprejeli Mesijo v moči njegovega dela odrešenja, resnično večji od njega. Prvi kristjani so to Jezusovo trditev o Janez Krstniku razumeli, ko so spoznali, da kristjan lahko le v moči Svetega Duha pričuje, da je Kristus Božji Sin.

 

Janez Sraka