10. nedelja med letom

Deseta nedelja med letom: leto B – 2018

»Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mr 3,35)

 

Današnja božja beseda nam razgrne pet zelo pomembnih tematik v kristjanovem življenju. Prva velika je, kako vstopiti v skrivnostno vprašanje o izvirnem grehu. V drugem berilu nas apostol Pavel spomni, da je naša vera v vstajenje temelj oznanjevanja. Evangelist Marko pa v svojem odlomku govori s kakšno močjo Jezus izganja hude duhove, nato nam razloži bistvo greha proti Svetemu Duh, ki ne bo odpuščen in še, kako kristjan po krstu s svojo vraščenostjo v Kristusa presega vse sorodstvene, klanske in druge oblike pripadnosti neki skupnosti.

 

Skrivnostnost izvirnega greha. Sveti pisatelj nas zelo pozitivno popelje v to neizčrpno tematiko. Najprej zelo obširno in nazorno opiše domačnost Adama in Eve z Bogom, s Stvarnikom. Prva starša se z Bogom pogovarjata o vsem kar se nanaša na njun odnos do stvarstva, kako naj ga uporabljata, kako naj vanj posegata, kako naj nad stvarstvom gospodujeta. Bog se z njima, bi lahko rekli, pogovarja o stvarstvu, ki je Njegovo delo. V tem pogovoru s prvima staršema pa je že prisotna druga, nova razsežnost, ki jo je Bog dal Adamu in Evi, namreč razum, svobodna volja in sposobnost odločanja. Vse to so sposobnosti po katerih je človek najbolj podoben Bogu, svojemu Stvarniku. Vendar so te sposobnosti ustvarjene, izhajajo iz Boga in niso tako popolne kot so v Bogu. Razlika med Božjim Umom in človeškim umom je presežna, v smislu, da naš človeški um ostane vedno ustvarjeni um, ki je sicer podoben Božjemu, toda ne bo ga nikoli dosegel. Ko je torej Bog postavil v sredino vrta v Edenu drevo spoznanja in naročil Adamu in Evi naj nikakor na lastno pobudo in brez Božje dejavne prisotnosti ne jesta sadu iz tega drevesa, jima je nakazal veliko resnico, da naj si v njunem delovanju in odločanju samovoljno ne prilaščata spoznanja Boga, ampak naj odkrivata in spoznavata Božjo voljo z lučjo lastnega razuma, s pomočjo spoznavanja stvarstva in njegovih zakonitosti in s pomočjo neposrednega pogovora s svojim Stvarnikom. Skratka, Božjo voljo naj spoznavata v dometu spoznanja lastnega ustvarjenega uma in sprotnim darom razodevanja Boga samega. Ali rečeno na kratko, naj se poglabljata v Božjo skrivnost v stiku s Stvarnikom, ki se stalno razodeva in človeka z gotovostjo vodi v pravilno spoznavanje Boga. Drevo spoznanja dobrega in slabega je bilo Božje trajno opozorilo Adamu in vsemu človeštvu, da človek lahko napreduje v spoznanju svojega Stvarnika le skupaj z Njim in nikoli brez Boga. Če bi človek lahko sam spoznaval bistvo Boga, bi to pomenilo, da je enaku Bogu, kakor je Evi to lažno podtaknila kača, ko ji je dejala: »Bosta kakor Bog!« Počelo izvirnega greha je torej v Evinem poskusu, da bi sama vstopala v Božje bistvo le z močjo svojega ustvarjenega razuma. Človekov ustvarjeni razum je sicer podoben Božjemu, vendar ne do stopnje, da bi sam osvajal absolutno popolnost Boga samega in se pri tem ne bi motil, oziroma bi imel pristno gotovost, da je človeško spoznanje Boga popolno, absolutno. To bi zanikalo Božjo vsevednost in vsemogočnost, ki sta lastni le enemu in pravemu Bogu. Tukaj je potrebno naglasiti, da izvirni greh z Božje strani ni nobena kazen za človeka, ampak jasno sporočilo, da človek sam brez Božje pomoči, ki se najbolj kaže v Božjem razodevanju človeku in človeštvu, ne more prave in vsestransko spoznavati Božjega bistva. Ko je Bog v sredino Edenskega vrta postavil drevo spoznanja je Adamu in Evi ter vsemu človeštvu dal vedeti, da med Njim in človekom obstaja ontološka razlika, ki je razlika med Stvarnikom in ustvarjenim bitjem ter da ustvarjeno svobodno bitje lahko napreduje v spoznavanju svojega Stvarnika le z Njegovo pomočjo in nikoli brez le-te, ker sicer zaide v zmotne predstave o Bogu.

 

Jezusov odgovor ljudem, ki so mu sporočili, da ga zunaj čakajo njegova mati in bratje, …, da je tisti, »ki uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati« (Mr 3,35), tudi ključnega pomena pri razumevanju skrivnostne tematike o izvornem grehu.

Janez Sraka