Binkošti

Binkošti: leto B – 2018

»Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico.« (Jn 16,13)

Na Binkošti smo se pripravljali z molitvijo, z vztrajno prošnjo Bogu za ponovno izlitje Svetega Duha na nas. Tako smo posnemali apostole, ki so zbrani v dvorani zadnje večerje v Jeruzalemu enodušno vztrajali v molitvi z ženami in Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati (Apd 1,14). Apostoli z zaupanjem čakali, da se bo izpolnila Očetova obljuba o kateri jim je govoril Jezus; »Vi pa boste v nekaj dneh krščeni s Svetim Duhom … Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas« (Apd 1,5.8).

Apostoli so torej v veri v Jezusovo obljubo čakali na binkoštni dogodek, na rojstni dan Cerkve, kot nas uči katekizem. Rojstni dan Cerkve, prihod Svetega Duha je bil celoviti dogodek, kot lahko razberemo iz poročila o tem dogodku v Apostolskih delih. Na kratko se ustavimo pri treh temeljnih razsežnostih binkoštnega praznika.

Najprej je to bil dogodek za vsakega apostola osebno: »Prikazali so se jim jeziki, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden« (Apd 2, 3). Vsak apostol je osebno prejel Svetega Duha, ki je hkrati Božji stvariteljski Duh in Jezusov Duh. Papež Benedikt XVI. je v eni svojih pridig zapisal, da to kar nam želi reči Cerkev je, da je Duh stvarnik vseh stvari ter Sveti Duh, ki ga je Kristus poslal od Očeta nad skupnost njegovih učencev eden in isti Duh. Stvarjenje in odrešenje sta povezana med seboj in dejansko izražata eno in isto skrivnost ljubezni in zveličanja. Vera v Duha Stvarnika in vera v Duha, ki ga je Vstali Kristus podaril apostolom in ga podarja vsakemu od nas, sta tako neločljivo povezani. V Svetem Duhu namreč prepoznamo v Kristusu Gospoda in v njem lahko tudi izpovemo vero Cerkve: da je ‘Jezus Gospod’.

Binkošti so rojstni dan Cerkve. Cerkev je skupnost vernikov, ki so po zakramentu potrditve prejeli Svetega Duha in z njim zavestno sodelujejo. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati« (Apd 2, 4). To sodelovanje je nekaj posebnega, kot je dar Svetega Duha čisto nov in enkraten dar Vstalega Gospoda vsakemu kristjanu. Po prejemu krsta kristjan ne deluje več kot zgolj človeška oseba, ampak kot človek v katerem deluje Božji Duh v moči zakramenta, oziroma vseh zakramentov, ki jih kristjan prejme ali prejema. Sveti Duh v kristjanu deluje na osebni in skupnostni ravni kristjanove osebnosti. V kristjanovem življenju se osebna in skupnostna raven vedno prepletata, kljub temu, da na vsaki ravni Sveti Duh deluje primerno osebni in skupnostni razsežnosti. Ti temeljni razsežnosti kristjanovega delovanja pa vedno vplivata dogajanje v Cerkvi kot skupnosti odrešenih. Ko se poglabljamo v delovanje Svetega Duha v Cerkvi je prav, da sproti zaznavamo, kaj vse v kristjanih in drugih ljudeh prebuja naše delovanje v moči Svetega Duha na osebni in skupnostni ravni. To delovanje je vedno odrešenjsko in preroško, ker uvaja posamezne v vernike in Cerkev kot skupnost v nove stvarnosti.

Ko se ob binkoštnem prazniku poglabljamo v delovanje Duha Tolažnika, se morajo naše notranje oči zazreti tudi v delovanje Svetega Duha v človeštvu in vsem stvarstvu. Tu naj spomnimo vsaj na teološko dejstvo, da je Sveti Duh tudi Duh posvečevalec, ki vse človeštvo in celotno stvarstvu preustvarja tako, da je sveto pred Bogom Očetom. Prav bo, da se v teh dneh vsaj malo zamislimo in skušamo zaznati, kaj je danes v človeštvu, tudi v tistem delu, ki še ne pozna Kristusa, veličastnega, lepega, božjega, ker je vse, kar obstaja Božje delo. Pri tem nam lahko pomaga misel papeža Benedikta XVI. ki pravi: »Božji dih je življenje. Sedaj Gospod dahne v našo dušo novi dih življenja, Svetega Duha, svoje najgloblje bistvo in nas tako sprejme v Božjo družino. Z krstom in birmo nam je na poseben način dal ta dar, z zakramentoma evharistije in svete spovedi pa to nenehno ponavlja. Gospod dahne v našo dušo dih življenja. Vsi zakramenti, vsak na lasten način, dajejo po delovanju Svetega Duha v njih, človeku Božje življenje.«

Binkošti kot rojstni dan Cerkve so tudi temelj njene karizmatične razsežnosti, ki je tvorni del njega bistva. V tem smislu je Cerkev vesoljni zakrament odrešenja, kot uči 2. vatikanski cerkveni zbor.

Janez Sraka