Tretja postna nedelja

Tretja postna nedelja: leto B – 2018

»On pa je govoril o templju svojega telesa«

 

Velika postna tematika, ki je kristjani nikakor ne moremo zaobiti, je prav gotovo naš odnos do deset božjih zapovedi, do postave, ki jo je Bog dal Izraelcem v stari zavezi. Pa tudi Jezus sam je med svojim javnim delovanjem jasno zatrdil, da ni prišel razvezovat postave in prerokov, da ne bo spremenil niti en pike v starozavezni postavi, ampak jo je prišel dopolnit. Razen tega je o sebi dejal, da je on polnost postave, še več, da ga je Oče poslal na svet kot Odrešenika človeštva in stvarstva.

Kakšna izhodišča nam torej nudijo današnja berila, da bi še globlje razumeli vsebino postave v stari zavezi in Jezusovo delo odrešenja, ki so ga napovedovali preroki?

Prvo berilo nam obširno poroča o vsebini desetih božjih zapovedi. Mi deset božjih zapovedi poznamo v katehetski, krajši obliki. Prve tri zapovedi so jasna naročila, vodila, kakšen naj bo naš odnos do Boga. Bog je Mojzesu vsestransko opisal prve tri zapovedi, ki se, kot rečeno nanašajo na odnos z Bogom. V prvi zapovedi Mojzesu jasno pove, da naj ljudstvo veruje v enega Boga, hkrati pa obširno pove, kaj ni vera v enega Boga in, zakaj to ni, pa tudi, zakaj je poganski odnos do Boga grešen. Prav tako sta jasno opredeljeni druga in tretja zapoved. V četrti zapovedi Jahve opiše kakšna naj bo drža otrok do staršev in zakaj naj bo takšna, da se bodo človeku podaljšali dnevi življenja v deželi, v katero bo Bog popeljal izvoljeno ljudstvo.  Ostalih šest zapovedi so jasne prepovedi, ki pa se nanašajo na naše odnose do bližnjega, do sočloveka in do stvari. Razumevanje in odločanje za vse tisto kar prepoved ne vključuje, je dejansko prepuščeno presoji posameznika, oziroma uradnemu razlagalcu postave v stari zavezi. To izredno svobodo za dobre odločitve je zelo globoko izrazil sv. Avguštin, ki uči, ljubi in delaj kar hočeš. Pravi, verni Izraelci od Sinaja do danes verujejo, da je postava popolna, razsvetljuje srce, je vir notranje gotovosti, uči nevednega, in še bi lahko naštevali. Tudi Cerkev je prepričana, da je postava božji dar vsemu človeštvu in ohranja svojo veljavo in, da življenje po postavi vodi k pristnemu spoznanju Jahveja, Boga.

In vendar se je z učlovečenjem Božjega Sina in njegovim oznanjevanjem odnos do postave korenito spremenil, v smislu, da jo je Odrešenik dopolnil in neskončno presegel. Kako? Že v stari zavezi je prerok Ezekijel napovedal, prerokoval, da v mesijanskih časih odnos do Boga ne bo več vezan na zunanje, formalno izpolnjevanje zapovedi, oziroma prepovedi, ampak bo to odnos, ki bo izhajal iz človekovega srca, iz njegovega bistva, skratka, da bo to celosten, oseben odnos do Boga in Mesije. Apostol Pavel nam je opisal ta odnos v drugem berilu, v odlomku pisma vernikom v Korintu na presunljiv način: »Judje zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Kristusa, ki je Judom pohujšanje, poganom nespamet. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, oznanjamo Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost!«

Ta nenavaden, presenetljiv odnos do postave in stare zaveze je do skrajnosti zaostril sam Kristus v zadnjih dneh svojega javnega delovanja. Ko je zadnjič prišel v Jeruzalemu v tempelj je z bičem izgnal iz templja ovce in vole, menjalcem raztresel denar, prodajalcem golobov pa ukazal, naj se spravijo iz templja. Vsem ostalim pa je napovedal nekaj nezaslišanega, da naj porušijo tempelj, ki je bil simbol moči in kraj bogočastja, in, da bo on postavil v treh dneh novega! Po trenutnem in vidnem učinku Jezusovih dejanj je vse kazalo, da je Jezus prelomil s celotnim izročilom stare zaveze. In vendar ni bilo tako. Jezus je namreč v razlagi svojih dejanj v templju v nekaj besedah uvedel nov ključ za razumevanje celotnega njegovega nauka in delovanja: »Poglejte ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Evangelist Janez svoje poročilo o tem dogajanju nadaljuje z dvema ugotovitvama. Prva je ta, da je Jezus govoril o templju svojega telesa; in druga, da ko je Jezus vstal od mrtvih, so se njegovi učenci pomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. Z drugimi besedami, kdor hoče vstopiti v skrivnost vstajenja, mora dejstvo Gospodovega vstajenja razumevati v luči  poglobljenem branju Pisma in razumevanju Gospodove besede. Tako nas danes Božja beseda, sam Jezus, na nenavaden način uvaja v najgloblje razsežnosti desetih Božjih zapovedi in, da nas življenje po Božjih zapovedi že na zemlji usposablja razumeti moč vstajenja.

 

  1. Janez Sraka