Arhiv kategorij: Videofilm

V mesecu januarju molimo za: občečloveško bratstvo

Papeževa svetovna mreža molitve (PSMM) v mesecu januarju 2021 vabi: Naj nam Gospod podeli milost, da bi v vsej polnosti zaživeli bratstvo z brati in sestrami drugih ver in da bi molili drug za drugega, odprti za vse.

 Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno življenje, papež Frančišek, 4. februar 2019

»Vera vodi vernika do tega, da vidi v drugem brata, ki ga je potrebno podpirati in imeti rad.« Ta, z vso iskrenostjo in resnostjo dobro premišljen dokument, vabi »vse osebe, ki nosijo v srcu vero v Boga in vero v človeško bratstvo, da se združijo in delajo skupaj«.

Ta presežna vrednota nam je služila za izhodišče na številnih srečanjih, v katerih smo si v prijateljskem in bratskem vzdušju izmenjavali svoje poglede na veselja, žalosti in probleme sodobnega sveta. Pri tem smo obravnavali znanstveni in tehnološki napredek, terapevtske dosežke, digitalno dobo, sredstva množičnega obveščanja in komunikacijska sredstva. Razmišljali smo tudi o razširjenosti revščine, konfliktov in trpljenja, ki ga prestajajo toliki naši bratje in sestre v raznih delih sveta kot posledico oboroževalne tekme, družbenih krivic, korupcije, neenakosti, moralnega propada, terorizma, diskriminacije, ekstremizma in mnogih drugih vzrokov.

V mesecu decembru molimo za: molitveno življenje

Papeževa svetovna mreža molitve (PSMM) v mesecu decembru 2020 vabi: Molímo, da bi se naš osebni odnos z Jezusom Kristusom napajal iz Božje besede in iz molitvenega življenja.

Kaj je pravzaprav molitev? Molitev je predvsem pogovor, je osebni odnos z Bogom.

Človek je bil ustvarjen kot bitje, ki je v osebnem odnosu z Bogom, ki najde svojo polno uresničitev samo v srečanju s svojim Stvarnikom. Pot življenja vodi v dokončno srečanje z Gospodom.

Ustaviti se v tišini. Iz skrivnostne tišine z Bogom privre njegova Beseda, ki odmeva v našem srcu. Jezus sam nas je naučil, kako je zares mogoče biti z Očetom, in to nam pokaže s svojo molitvijo. Evangeliji nam prikazujejo Jezusa, ki se umakne na samotne kraje, da bi molil. Ko učenci vidijo ta njegov tesen odnos z Očetom, začutijo željo, da bi tega bili deležni tudi sami, in Jezusa prosijo: »Gospod, nauči nas moliti« (Lk 11,1).

Ali se v svojem odnosu z Gospodom, – vas vprašam – v molitvi čudimo ali pa mislimo, da je molitev pogovor z Bogom, kakor to počnejo papagaji? Ali dopustimo, da nas Bog preseneti? Kajti Bog je Bog presenečenj. Srečanje z Gospodom je namreč vedno živo srečanje, ni »muzejsko srečanje«. Je živo srečanje in mi gremo k maši in ne v nek muzej. Gremo v živo srečanje z Gospodom.

papež Frančišek, Splošna avdienca 15. novembra 2017

V mesecu novembru molimo za: umetno inteligenco v službi človeka

Papeževa svetovna mreža molitve (PSMM) v mesecu novembru 2020 vabi: Molímo, da bi napredek na področju robotike in umetne inteligence vedno služil človeku.

»Dostojanstvo vsakega človeka je treba odločno postaviti v središče našega razmišljanja in našega delovanja.«

Pomembno je neprestano ponavljati: Umetna inteligenca, robotika in druge tehnične iznajdbe je treba uporabljati tako, da bodo prispevale k služenju človeštvu in zaščiti našega skupnega doma, ne pa nasprotnemu, kakor žal napovedujejo nekatere ocene. Dostojanstvo vsakega človeka je treba odločno postaviti v središče našega razmišljanja in našega delovanja. Sam izraz ‘umetna inteligenca’ je lahko zavajajoč. Prikriva namreč dejstvo, da so funkcionalni avtomatizmi kvalitativno ločeni od značilnosti človeškega znanja in delovanja. Tako lahko postanejo družbeno nevarni. Nevarnost, da človek postane tehnologiziran, je že del naše stvarnosti, namesto da bi tehnologija postala humanizirana. Tako imenovanim »inteligentnim strojem« se z veliko naglico pripisujejo zmožnosti, ki so v resnici človeške.

Potrebno je bolje razumeti, kaj pomenijo inteligenca, spoznanje, emotivnost, čustvena namenskost in avtonomija moralnega delovanja. Umetne naprave, ki simulirajo človeške zmožnosti so v resnici brez človeških kvalitet. Ureditev njihove uporabe in samo raziskovanje je treba usmeriti h konstruktivni in enakomerni interakciji med človeškimi bitji in zadnjimi izvedbami strojev. Ti se namreč širijo v našem svetu in radikalno spreminjajo scenarij našega obstoja. Če bi se omenjeno znalo uveljavljati tudi v dejanjih, bi se izjemni potenciali novih iznajdb lahko uporabili v korist posameznika in vsega človeštva.

Govor udeležencem generalnega zasedanja Papeške akademije za življenje, papež Frančišek, 25. februarja 2019

Več o zgodovini molitvene naveze v letošnji knjižici (pdf).

Bankir, ki hoče postati jezuit

Klic po posvečenem življenju je mogoče čutiti na veliko različnih načinov in na različnih krajih. Letos se je 26 mladeničev iz vse Evrope in Bližnjega vzhoda pogumno odločilo, da bodo potrkali na vrata naših jezuitskih novicijatov.

Usposabljanje jezuitov se začne z dvoletnim programom novicijata. Ta pa se za mladeniča začne šele po procesu poklicnega razločevanja pod vodstvom jezuitskega duhovnega vodje. Ta pomaga mladeniču predvsem razbrati, k čemu ga Bog kliče, in kako najbolje raziskati njegov osebni odnos z Jezusom Kristusom. Šele ko bo medsebojno poznavanje med kandidatom in jezuiti dovolj zrelo, bo oseba sprejeta v noviciat. Razlikovanje jezuitske poklicanosti je vaja svobode, zavzetosti in odprtosti, da bi našli, kje je Bog pripravljen vsakega osebno srečati.

 

Za Slovenijo je jezuitski noviciat že 15 let v Italiji v Genovi, letos ga je s prvimi redovnimi zaobljubami zaključil Urban Gartner. Dodani video pa je zgodba Maltežana Roba Rizza, ki je noviciat v Genovi opravljal pred šestimi leti, letos pa je začel študij teologije na Filipinih.

V Evropi in na Bližnjem vzhodu je skupaj 9 jezuitskih noviciatov, večinoma mednarodnih, skupno pa letošnje akademsko leto v njih začenja 26 novincev prvega letnika in 36 novincev drugega letnika.

Še nekaj povezav:

V mesecu oktobru molimo za: poslanstvo laikov v Cerkvi

Papeževa svetovna mreža molitve (PSMM) v mesecu oktobru 2020 vabi: Molímo, da bi bili v moči krsta verni laiki, zlasti ženske, v večji meri vključeni v odgovorne službe Cerkve.

»Opogumljam vas, da obnovite veselje tistega prvega srečanja z Jezusom in iz tega veselja črpate zvestobo in obnovljeno moč.« Eden od največjih izzivov Cerkve je v tem trenutku ravno v tem, da v vseh vernikih spodbuja rast čuta za osebno odgovornost pri poslanstvu Cerkve« in jim pomaga, da bodo zmožni izpolniti to odgovornost kot učenci misijonarji, kot evangeljski kvas v našem svetu. To pa zahteva ustvarjalnost, da se navadimo na spremenjene razmere, in sicer s posredovanjem pretekle dediščine: ne samo preko ohranjanja struktur in institucij, ki so koristne, ampak predvsem tako, da se odpremo za možnosti, ki nam jih razkriva Duh, ter preko sporočanja evangeljskega veselja vse dni in v vseh obdobjih našega življenja.«

Pomenljivo je, da je vprašanje »In ti?,« bilo namenjeno ženski laikinji. Vemo, da prihodnost Cerkev v družbi, ki se naglo spreminja, že zdaj zahteva še bolj aktivno udeležbo laikov. Cerkev v Združenih državah je vedno veliko vlagala v katehezo in vzgojo. Naš izziv danes pa je, na teh trdnih temeljih zgraditi in dati rast čutu za sodelovanje in skupno odgovornost pri načrtovanju prihodnosti naših župnij in ustanov. To ne pomeni odpovedati se duhovni avtoriteti, ki nam je bila dodeljena, ampak pomeni razločevati in modro ovrednotiti številne darove, ki jih Duh zliva na Cerkev. Na poseben način to pomeni »ceniti neizmeren prispevek, ki so ga ženske, laikinje in redovnice dale in ga še dajejo življenju naših skupnosti.«

Dragi bratje in sestre, zahvaljujem se vam za način, s katerim je vsak med vami odgovoril na Jezusovo vprašanje, ki je navdihnilo vaš osebni poklic: »In ti?« Opogumljam vas, da obnovite veselje tistega prvega srečanja z Jezusom in iz tega veselja črpate zvestobo in obnovljeno moč.

pridiga med sveto mašo s škofi, kleriki in redovniki, redovnicami Pensilvanije

papež Frančišek, 26. septembra 2015

Več o zgodovini molitvene naveze v letošnji knjižici (pdf).

V mesecu septembru molimo za: spoštovanje zemeljskih virov

Papeževa svetovna mreža molitve (PSMM) v mesecu septembru 2020 vabi: Molímo, da bi ljudje zemeljskih virov ne izropali, temveč si jih delili pravično in spoštljivo.

»Vsako bogastvo, da bi zares bilo dobro, mora imeti družbeno razsežnost.«

 

Družbeni nauk Cerkve govori o »univerzalni namembnosti dobrin«. Kaj to pomeni? Katekizem katoliške Cerkve pravi: »V začetku je Bog zemljo in njega bogastva zaupal skupnemu upravljanju človeštva, da bi skrbelo zanjo, ji s svojim delom gospodovalo in uživalo njene sadove. Dobrine stvarstva so namenjene vsemu človeškemu rodu« (KKC 2402). In tudi: »Univerzalna namenitev dobrin ostaja primarna, čeprav se za pospeševanje skupnega dobrega zahteva spoštovanje zasebne lastnine, pravice do lastnine in njeno izvrševanje« (KKC 2403).

Božja previdnost ni uredila sveta serijsko. Obstajajo razlike, različni pogoji, različne kulture. Lahko živimo tako, da poskrbimo drug za drugega. Svet je bogat z viri, ki zagotavljajo vse primarne dobrine. Pa vendar mnogi živijo v velikem pomanjkanju in viri, ki se koristijo brez načel, se kvarijo. A svet je en sam! Človeštvo je eno samo! Bogastvo sveta je danes v rokah manjšine, samo nekaterih, revščina in trpljenje pa pride na mnoge, večino ljudi.

Če je na zemlji lakota, to ni zato, ker bi primanjkovalo hrane. Nasprotno, zaradi zahtev trga včasih  uničujejo hrano. Kar manjka, je svobodno in dolgoročno podjetništvo, ki bi zagotovilo pravično razdelitev. Kot piše v Katekizmu: »Pri uporabi zemeljskih dobrin mora človek na zunanje reči, ki jih ima zakonito v lasti, gledati ne tako, kakor da so samo njegove, temveč tudi kot na skupne, in sicer v smislu, da morajo koristiti ne zgolj njemu, ampak tudi drugim« (KKC 2404). Vsako bogastvo, da bi zares bilo dobro, mora imeti družbeno razsežnost.

Frančišek, Splošna avdienca, novembra 2018