Arhiv kategorij: Skupnost

Slovesnost ob nastopa službe p. Mirana Žvanuta, novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove

Menjava provinciala Slovenske province Družbe Jezusove

V cerkvi sv. Jožefa na Poljanah je v soboto, 27. junija, potekala sveta maša, med katero so se Bogu zahvalili za dosedanjega provinciala p. Ivana Brescianija DJ in prosili milosti za novega provinciala slovenske province Družbe Jezusove p. Mirana Žvanuta DJ. Praznovanje je bilo nekoliko skromnejše zaradi previdnostnih ukrepov proti širjenju koronavirusa, a poleg 23 jezuitov se je sv. maše in klepeta po njej udeležilo še ok. 150 sodelavcev, sorodnikov in prijateljev.

Ob dosedanjem provincialu p. Ivanu Brescianiju (2014-2020) so delo zaključili provincialov socij (tajnik) p. Franc Kejžar ter svetovalci p. Damjan Ristić, p. France Zupančič in p. Ivan Platovnjak. Novemu provincialu p. Miranu Žvanutu bo socij p. Marjan Kokalj, svetovalci pa p. France Kejžar, p. Janez Poljanšek in p. Milan Bizant.

Iz revije Slovenski jezuiti objavljamo odlomek iz pogovorov z dosedanjim in novim provincialom, ki ju je pripravil p. Marjan Kokalj. Foto Žiga Lovšin in Rok Bečan.

 

p. Ivan Bresciani SJ, provincial 2014-2020

Pater Ivan, kako se počutiš po šestih letih provincialata; kot je videti, si jih dobro preživel, čeprav najbrž veš, kaj je utrujenost?

Šest let je hitro minilo in tudi to je dobro znamenje, ker pomeni, da je bilo dovolj dela, skrbi in truda. V teh šestih letih sem občutil veliko milost. Verjamem, da me je Bog vodil in kljub napakam in omejitvam, sem velikokrat čutil božjo bližino v meni. Veliko sem se naučil v teh šestih letih in utrujenost, ki jo sedaj čutim, je pozitivne narave, ker sem hvaležen za to bogato obdobje.

Mislim, da lahko rečem, da si bil provincial, ki je marsikaj uspel premakniti. Med drugim si usmeril delo še posebej v mladinski apostolat z ustanovitvijo dveh kolegijev za študente, dal jezuita v pomoč škofiji Maribor kot župnika Univerzitetne župnije Maribor, omogočil enemu jezuitu, da se je veliko posvečal delu s skavti, reorganiziral si je Zavod sv. Ignacija in namembnost stavb tam, okrepil si župnijsko ekipo v Dravljah ter ustanovil novo skupnost v Radljah ob Dravi, navezano na župnijo, ki sedaj lepo uspeva. Ob tem pa je gotovo veliko skritega dela in težav, ki jih nihče ne vidi. Kako gledaš nazaj na opravljeno delo?

Če pogledam nazaj svojih šest let provincialata, čutim v sebi veliko hvaležnost Bogu za milosti, ki sem je bil deležen. Premikov je bilo res veliko, a menim, da so bili potrebni. Dejstvo pa je, da se že po naravi ne odločam sam, ampak potrebujem veliko mnenj in nasvetov, ki mi pomagajo pri razločevanju. Redkokdaj sem sledil zgolj neki moji misli od začetka do konca, ne da bi poslušal še druge nasvete. Nemalokrat se je zgodilo, da sem začutil navdih v sobratu in to sprejel za svojo odločitev. Menim, da ni najtežje sprejeti odločitev, ampak nositi posledice odločitve. Najtežje je nositi križ, ki ni tvoj. Če z eno mislijo zajamem teh šest let, lahko mirno rečem, da mi je dano veselje za opravljeno delo, a ne zato, ker bi bilo vse dobro opravljeno, pač pa zaradi vere, da bo Gospod sam vse očistil, spremenil in dopolnil v njegovo telo. In to mi daje globok notranji mir. Obenem pa bi se rad zahvalil tudi konzultu naše jezuitske province in predstojnikom, posameznim delegatom in laikom za sodelovanje. Sam bi resnično ničesar ne uspel narediti.

 

Kaj bi zaželel novemu provincialu na pot?

Novemu provincialu Miranu Žvanutu želim obilo blagoslova. Naj ga spremlja podoba dobrega pastirja, ki pozna glas svojih ovc in te poznajo njegov glas. Dobri pastir da življenje za svoje ovce. V tem je srčika poslanstva.

 

p. Miran Žvanut, provincial 2020-

Pater Miran, jezuitski general ti je zaupal službo provinciala Slovenske province Družbe Jezusove; kakšni so prvi občutki po imenovanju in kakšne prve misli, ko pomisliš na provinco?

Ko mi je sedanji provincial p. Ivan Bresciani sporočil novico o imenovanju, sem ostal brez besed. Bil sem presenečen in v šoku, kljub temu, da sem vedel, da je tudi moje ime na seznamu. Nekako sem mislil, da bo šel »ta kelih mimo mene«. V ozadju pa sem po imenovanju čutil hvaležnost, občutke zaupanja in seveda odgovornost, ki jo prinaša novo poslanstvo. Vendar verjamem, da mi bo Gospod, ki mi je naložil ta križ, le tega tudi pomagal nositi. V meni se predvsem poraja želja po povezovanju in služenju provinci. To so prve misli, ki mi rojijo po glavi; kako in na kakšen način ter na podlagi izkušenj, ki jih imam pri delu na župniji, to tudi udejanjiti.

Kako danes na splošno vidiš Družbo Jezusovo v svetu?

Družbo Jezusovo vidim kot zelo dinamično in odzivno. Prilagaja se potrebam časa in išče poti kako se približati človeku, mu dati dostojanstvo in upanje. To vidimo tudi iz univerzalnih apostolskih preferenc Družbe Jezusove, razglašenih lansko leto: pokazati pot k Bogu z Duhovnimi vajami in razločevanjem, hoditi skupaj z ubogimi, izključenimi iz sveta, ranjenimi v lastnem dostojanstvu, v poslanstvu sprave in pravičnosti, spremljati mlade pri ustvarjanju prihodnosti v upanju in sodelovati pri skrbi za Skupni dom oz. stvarstvo, ki nam je podarjeno.

Jezuiti želimo biti aktivni na vseh področjih in sooblikovati današnji svet, ga poskušati razumeti in biti akterji, ne samo pasivni opazovalci. Ponosen, vesel in hvaležen sem, da sem jezuit, da sem član Družbe Jezusove, ki deluje na tako različnih področjih in ki prinaša današnjemu svetu vero in upanje.

Kako vidiš prihodnost Slovenske province?

Težko je karkoli predvideti. Trenutno ni veliko mladih jezuitov, kar je predpogoj za normalen razvoj in delo, vendar sem optimist in verjamem, da bo Bog stvari že tako obrnil, da bo prav. Prihodnost je gotovo v povezovanju z drugimi evropskimi provincami in sodelovanju z lokalno cerkvijo in škofi. Jezuiti imamo veliko znanja in izkušenj, s katerimi lahko pomagamo slovenski Cerkvi in to moramo vnovčiti.

Kaj bi na koncu povedal našim bralkam in bralcem?

V drugi točki druge uvodne vaje Kontemplacije za dosego ljubezni, je Ignacij zapisal: »Opazoval bom, kako Bog prebiva v stvareh: prvinam daje bivanje, rastlinam življenje, živalim čutenje, ljudem umevanje. In tako prebiva v meni, ko mi daje, da sem, da živim, čutim in spoznavam; dela me tudi za svoje svetišče, saj sem ustvarjen po vzoru in podobi njegovega božjega veličastva.« Prav to želim bralkam in bralcem, da bi se zavedali lepote življenja in Božje navzočnosti v nas.

Poglej še:

  • Vatican News v slovenščini, del posnetka pridige p. Ivana Brescianija
  • FB Vatican News, fotografije

Jezuiti žalujemo ob smrti nekdanjega vrhovnega predstojnika

»Človek milosti in modrosti, preprost, nezahteven, predan«

V sredo 20. maja je v Tokiu na Japonskem preminil pater Adolfo Nicholas (1936-2020), po rodu Španec, kot jezuit pa misijonar na Japonskem (znanec našega p. Vladimirja Kosa) in Filipinih, v letih 2008-2016 pa p. general oziroma vrhovni predstojnik Družbe Jezusove.

 

Slovenijo je obiskal novembra 2009, ob 40-letnici Slovenske province Družbe Jezusove, slovenski jezuiti pa smo ga večkrat srečevali tudi v Rimu, skupaj šest naših patrov je ob različnih priložnostih pred njim dalo slovesne redovne zaobljube. Aprila 2013 je v Kasungu v Malaviju blagoslovil temelj šolskega centra, katerega izgradnjo je vodil naš misijonar p. Lojze Podgrajšek DJ, med njegovimi dobrotniki pa so tudi Slovenci.

Pismo sedanjega vrhovnega predstojnika p. Sose v slovenščino na strani Radia Vatikan in molitev p. Nicolasa, prevod p. Franc Kejžar DJ

Skupinska slika s slovenskimi jezuiti, Ljubljana 2009

Zaobljube p. Ivana Hercega

Zaobljube p. Jožeta Poljanška

Jezuitska generalna kurija v Rimu je 20. 5. 2020 sporočila, da je nekdanji vrhovni predstojnik p. Adolfo Nicolás danes umrl v Tokiu na Japonskem. Bil je član jezuitske skupnosti Loyola House v Kamishakujii in je bil več let bolan. Globoko žalujejo jezuiti na Japonskem in v vzhodni Aziji in ob Tihem oceanu, njegova družina in rojaki v Španiji ter številni prijatelji po vsem svetu.

 

»Iskreno sožalje izražam Japonski jezuitski provinci, družini p. o. Nicolasa, jezuitom v Španiji in na Filipinih ter številnim njegovim prijateljem po vsem svetu,« je dejal p. Arturo Sosa, sedanji vrhovni predstojnik. »Pater Nicolás se je vse življenje razdajal. Njegovo življenje so zaznamovali intenzivno služenje, mirna razpoložljivost in globoka sposobnost inkulturacije na Japonskem, kamor je odšel kot mlad jezuit. To je bila kultura, ki jo je imel rad in se ji je zavezal. Čas njegovega vrhovnega predstojništva (generalata) so zaznamovali njegov smisel za humor, pogum, ponižnost in tesen odnos s papežem Frančiškom. Vsi tukaj v jezuitski generalni kuriji žalujemo za njim in takoj, ko bo možno, bomo zanj v Rimu darovali posebno mašo. Zaradi potovalnih omejitev ravno zdaj ne morem na pogreb potovati na Japonsko, vendar zagotavljam vsem njegovim prijateljem tam mojo bližino, sočutje in sožalje. “

 

Vsi, ki so sodelovali s p. Nicolásom v generalni kuriji, so zelo cenili njegovo prisotnost v času, ko je bil pater general. »V celotni Družbi Jezusovi bo v dragocenem spominu kot moder, ponižen in predan jezuit, človek milosti in modrosti, preprost, nezahteven,« je rekel p. Sosa. Imel je močan odnos s papežem Benediktom in tesne in tople vezi s papežem Frančiškom.

 

»Družba Jezusova je bila ustanovljena, da bi služila samo Gospodu in Cerkvi, soprogi pod rimskim papežem,« je dejal p. Sosa. »P. Nicolás je pomagal Družbi, da konkretno živi to dimenzijo, tako značilno za našo karizmo. Prav odnos razpoložljivosti do svetega očeta je bil tudi poln iskrene naklonjenosti.«

 

Spominska maša bo v Rimu v cerkvi Gesù praznovana v soboto, 23. maja, ob 10. uri, kasneje si bo možno ogledati posnetek.

Opomba: Pogreb bo v Tokiu, Japonska, v soboto, 23. maja, po srednjeevropskem času ob 10. uri, v cerkvi sv. Ignacija; neposredni prenos v angleščini si bo možno ogledati po spletu.

 

Vabljeni, da si ogledate tudi naslednje vire:

 

  • videosporočilo p. Artura Sose v angleščini ali španščini:

Kateri del poti k Bogu nam kaže epidemija COVID-19?

Vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa v videosporočilu o tem, kako jezuiti, v solidarnosti z ljudmi po svetu, živijo sredi pandemije koronavirusa.

Trenutna izkušnja COVID -19 nam kaže marsikaj o nas in našem svetu. Zlasti se želim osredotočiti na to, kako razsvetljujejo različne vidike naše poti k Bogu in kako je tudi v težkih časih gre iskati in najti tolažbo.

Najprej nam izkušnja pokaže, da smo eno človeštvo. Vsak človek, vsak narod, vsaka kultura, ki prispeva k človeški raznolikosti, je del tega enega, raznolikega, bogatega in soodvisnega človeštva.

Prikazuje nam, kako je premagovanje krize možno. Možno je, ko se zavedamo pomena skrbi za skupno dobro in resno jemljemo svojo individualno odgovornost. Živimo lahko le kot eno telo. Ločeno, za vsakega človeka ali vsakega posameznika po svoje, je živeti nemogoče.

Kaže nam, da znotraj enega našega človeštva ni razlike v starosti, rasi, veri ali družbenem statusu. Vsak od nas je njegov del, nihče ni izpuščen, nihče od nas ne more brez drugih.

Pokaže nam, da želimo hoditi skupaj. Vsi smo zaskrbljeni, pomagamo drug drugemu pri premagovanju strahov in tesnob. Vsak od nas išče način, kako ponuditi roko, začenši s tem, da na drugo mesto postavimo tisto, kar si sami želimo, in sprejmemo ukrepe in žrtve, ki nam omogočajo, da prispevamo v dobro vseh.

Prikazuje nam usposobljenost in velikodušnost tistih, ki so v prvi vrsti, skrbijo za prizadete, iščejo rešitve ali sprejemajo težke odločitve v dobro vseh. Kaže nam občutljivost toliko ljudi ali organizacij in ogromno rezerve solidarnosti, ki obstaja: pri mladih, odraslih in starejših, v vseh kotičkih človeške družbe.

Prikazuje nam moč vere, močne vezi, ki združujejo vernike, ljubezen do Jezusa Kristusa, ki nas poziva, nas pomirja in združuje. Tako veliko ljudi moli skupaj na družbenih medijih. Želijo izpovedati svojo vero, tisto vero, ki jo čutijo v globini svojega srca in ki je ne morejo obdržati pri sebi.

Prejemam informacije o številnih ustvarjalnih pobudah, ki so bile sprejete tako v provincah, regijah, skupnostih kot apostolskih delih Družbe Jezusove … kot tudi v sodelovanju z drugimi. Zahvaljujem se Gospodu za vse to. Spodbujam vas, da še naprej iščete najboljše načine, kako biti blizu tistim, ki so pomoči potrebni, da bi še naprej hodili po skupni poti.

foto Jože Potrpin


Pridružujem se molitvi celotnega telesa Družbe Jezusove, katoliške cerkve, vseh krščanskih cerkva, drugih verstev ali verovanj in vseh tistih, ki s svojim solidarnim odnosom iščejo in najdevajo ustrezne načine, kako še naprej biti odprtih rok.

Ne vemo, kako dolg je ta odsek ceste ali kaj bo sledilo. Torej, prosimo za luč, da vidimo pot naprej in milost, ki jo potrebujemo kot bratje in sestre, v solidarnosti s celotnim človeštvom in s planetom, na katerem živimo.

Naj nas Gospod blagoslovi in ​​ohrani, ko bomo skupaj hodili po tej poti. AMEN

V četrtek 2. aprila 2020 je z vrhovnim predstojnikom p. Arturom Soso potekal webinar “The Preferences in a time of uncertainty and COVID-19”. Uvodni govor p. Sose vabljeni si lahko preberete na povezavi. Vabljeni tudi k ogledu posnetka webinarja.

 

 

 

Namenitev dela dohodnine za jezuitske ustanove

Vabimo Vas, da del dohodnine (0,1-0,5 %) donirate za jezuitske ustanove preko upravičenca “Slovenska provinca Družbe Jezusove, Vodnikova 279, 1000 Ljubljana” z davčno št. 18581374. Prejeta sredstva gredo v dobrobit ustanov kot Zavod sv. Ignacija (jezuitska kolegija v Ljubljani in Mariboru, Ignacijev dom duhovnosti), Jezuitska služba za begunce, Zakonske skupine Najina pot idr.

V letu 2018 smo prejeli 108 donacij v skupni višini 1.080,09 EUR, za kar se dobrotnikom najlepše zahvaljujemo in jih v hvaležnosti priporočamo Bogu. (Vsak jezuit mesečno daruje eno sv. mašo za dobrotnike, po ustanovah pa še na različne načine želimo ohranjati stik z Vami.) Vaš prispevek je tako vpleten v ustvarjalno mrežo našega skupnega truda za rast slovenske družbe.

Povezave:

Odmevi po obisku vrhovnega predstojnika DJ in praznovanju 50-letnice naše jezuitske province

Dober mesec mineva, kar je slovenske jezuite in prijatelje obiskal vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa. Ob tem je predstavil prednostne naloge jezuitov v letih 2019-2029. Praznovali pa smo tudi 50 let, odkar je bila 1969 ustanovljena slovenska jezuitska provinca (o komentarju p. provincial Ivana Brescianija in začetkih province lahko preberete na prvih straneh revije Slovenski jezuiti).
Objavljamo nekaj odmevov, ki se jih je nabralo med nami in po medijih. Povabljeni, da sledite eni ali drugi povezavi.

Svoj vtis o štiridnevnem obisku p. generala Artura Sose v Sloveniji od 24. do 27. oktobra 2019 lahko strnem v odgovoru p. Sose na moje vprašanje prvi večer ob srečanju s slovenskimi jezuiti. Vprašal sem ga, kako vidi prihodnost jezuitov v Evropi glede na strukturiranost provinc. Odgovoril je, da je organizacija v Družbi v službi poslanstva, poslanstvo pa tvori dvojček z življenjem skupnosti. Vse drugo, province in vsakršna druga organiziranost temu služi. Podobno sem tudi videl p. Artura Soso med štiridnevnim obiskom: funkcija, zunanjost, protokol, nastop, drža, obleka, sprejemi ipd. niso bili v ospredju, prišel je kot vrhovni predstojnik Družbe Jezusove, ki ima pomembno poslanstvo in ga vsi z življenjem in oznanjevanjem izvršujemo. Družba je za naslednjih deset let izbrala štiri preference ali prednostne izbire apostolata in življenja, p. Sosa je prišel to potrdit oz. seznanit naše sodelavce in prijatelje s temi izbirami v poslanstvu in življenju, istočasno se je z nami zahvalil za 50 let Slovenske province Družbe Jezusove. Prednostne izbire so bile delo skupnega razločevanja Družbe, delo Duha, potrdil jih je papež Frančišek in vrhovni predstojnik Družbe temu služi v skladu s svojo službo. To je glavno. V njegovi preprosti sproščenosti, odprtosti, smehu, oblačenju in vsem, na kar je človek pozoren ob prvem srečanju s človekom, sem videl značilni način jezuitskega obnašanja, ki ga je mogoče srečati v različnih jezuitskih skupnostih doma in po svetu. Nekaj dni po obisku mi ostaja slika patra generala pred očimi skorajda kot enega izmed »navadnih« jezuitov. Zgodil se je celo ta »čudež« (iesuita namreč »non cantat«), da smo jezuiti prvi večer po srečanju in večerji s patrom generalom skupaj veliko peli.

Franc Kejžar

Intervju s p. Arturom Soso v reviji Slovenski jezuiti (polistajte na stran 20) “Cerkev ni seznam pravil”, v tedniku Družina.

Fotoreportaža osrednjega dogodka 25. oktobra v Dravljah, župnijska spletna stran, ter posnetka Radia Vatikan s tega dogodka: meditacija p. Marjana Kokalja o 50-letnici province in pridiga p. generala.

Prispevki rimskega tiskovnega predstavnika Družbe Jezusove o obisku in delu slovenskih jezuitov (v angl., fr., it. in šp.):