Arhiv kategorij: Poslanstvo

Prednostne jezuitske naloge v prihodnjih desetih letih

Vrhovni predstojnik Družbe Jezusove, P. Atruto Sosa, je v torek 19. 2. 2019 predstavil štiri prednostne naloge jezuitov za delo v prihodnjih desetih letih (2019–2029). To so:

1.     Razločevanje in »Duhovne vaje« – Pomagati ljudem najti Jezusa Kristusa in hoditi za njim.

2.     Hoditi z izključenimi – Hoditi z ubogimi, ranljivimi, izključenimi in tistimi, ki jih družba ne ceni, v poslanstvu sprave in pravičnosti.

3.     Skrb za naš skupni dom – Delati z globino Evangelija za ohranitev in obnovo Božjega stvarstva.

4.     Spremljati mlade na poti – Spremljati mlade pri ustvarjanju prihodnosti, polne upanja.

Proces izbiranja nalog se je zaključil februarja 2019 z delom papeža Frančiška, ki je naloge predegledal, odobril in potrdil v njihovi končni obliki. Jezuiti s(m)o za izbor prioritet molili zadnji dve leti in se na vseh ravneh razločevanja in odločanja o prioritetah pogovarjali, vse odkar je 36. generalna kongregacija oktobra 2016 spodbudila ta proces. Predhodnji seznam prednostnih nalog je objavil 2003 predpredzanji vrhovni predstojnik DJ Peter-Hans Kolvenbach SJ (takrat jih je bilo pet: Kitajska, Afrika, intelektualni apostolat, rimske hiše, migranti in begunci).

Uraden naziv za prednostne naloge jezuitov po vsem svetu je s tujko “univerzalne apostolske preference (UAP)”: univerzalne – namreč splošne in v svetovnem merilu, apostolske – glede področij pastoralnega dela in formacije za to delo, preference – prednostne naloge glede na druge svetovne, regijske, lokalne in osebne potrebe.

Na uradni predstavitveni strani lahko preberete razlago nalog v angl., fr. šp. in it. jeziku ter prisluhnete vrhovnemu predstojniku v španščini (z možnostjo vključitve podnapisov v angleščini s klikom na ikono znotraj okvirja z videom).

Srečanje slovenskih jezuitov

Pri Sv. Jožefu v Ljubljani je 27. in 28. decembra potekalo redno letno srečanje slovenskih jezuitov. Na srečanju so se predstavile tri župnije, kjer jezuiti delamo (Maribor Sv. Magdalena ter Ljubljana Dravlje in Sv. Jakob), Društvo katoliških pedagogov in revija Vzgoja ter Center Aletti. Sobrat in mariborski nadškof msgr. A. Cvikl je predstavil izkušnjo udeležbe na škofovski sinodi o mladih oktobra 2018 v Rimu.

 

AAvtorji fotografij: Ivan Rampre (Radio Vatikan), Janez Sever, Rok Bečan.

Povabilo v adventni spletni misijon »LAŽNI BOGOVI RAZOČARAJO«

Adventni spletni misijon »LAŽNI BOGOVI RAZOČARAJO« 25.11. DO 25.12.

UVODNI VIDEO NAGOVOR:

 

 

Vrle udeleženke in cenjeni udeleženci adventnega spletnega misijona 2018.

Vesel sem vseh, ki se bomo sredi našega dela in življenja v naslednjih štirih adventnih tednih skupaj odpravili na notranjo pot zavedanja in morda tudi osvobajanja od lažnih, ki nam večinoma nezavedno grenijo lepoto in podarjenost našega življenja v raju pod Triglavom. Dobrodošli na spletnem misijonu. Hvaležen sem vam za sodelovanje in skupno sprejemanje resnice o nas in našem življenju. Hvaležen sem vam, da želite odvzeti nekaj moči lažnim bogovom, ki vodijo našo zahodno civilizacijo.

PRIJAVA: https://goo.gl/forms/Yra4MjKKYQpjBUb93

Kratek povzetek nagovora:

Saj poznate zgodbo farizeja, ki je Jezusa skušal in ga vprašal katera zapoved od 663ih, ki so jih imeli Judje, je najbolj pomembna. Jezus mu je jasno odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« (Mr 12,29-31)

Po Jezusovem prepričanju je v našem življenju bistvenega pomena dvoje:

1. kaj ali koga ljubimo ter

2. kaj ali koga častimo?

V SP je ena najpomembnejših tem prav malikovalstvo (idolatrija) – čaščenje lažnih bogov.

Razlog je preprost: kar častim tisto določa moje življenje.

Vsak izmed nas nekaj ali nekoga časti in mu podarja svoj čas in življenje.

V Jezusovem času so bila mesta polna raznih poganskih templjev neštetim bogovom. Danes mislimo, da smo takratno praznovernost globoko prerasli in presegli. Pa ni res, prav tako kot so imeli takrat imamo tudi danes polno lažnih bogov in njihovih templjev.

Bogovi nekega naroda imajo najvišje stavbe. Včasih so bile to cerkve, danes pa so pisarniški bloki, banke, ogromne trgovine, visoko luksuzna stanovanja. Nebotičniki v večjih mestih so izraz čaščenja mestnih bogov: denarja, statusa, užitka in moči (oblasti). Napačnega boga je izredno lahko ustvariti. Postaviš ga na podstavek in pričakuješ od njega čudeže. Žal slej ko prej odpove in se izkaže za prevaro.

Morda je glavna vsebina krize srednjih let prav ugotovitev in odkritje, da so naši bogovi zatajili in odpovedali. Da ne morejo uresničiti svojih obljub, kakor smo mi pričakovali. Zaradi tega krizo srednjih let tako redno spremljajo občutki razočaranja in neuspeha. To ne pomeni, da smo v resnici pogoreli, ampak le da so nam naši lažni bogovi odpovedali. Zaupali smo jim. Delali smo vse tako, kakor nam je bilo rečeno. Vse prave žrtve smo jim darovali. Na koncu pa se izkaže, da so naši maliki napačni in lažni bogovi.

V adventnem času bomo vsak teden v nagovoru pobliže pogledali enega ali dva od vplivnejših lažnih bogov iz današnjega  panteona. Prva bosta malik večne mladosti in boginja seksa, drugi malik kopičenja in bogastva, tretji malik garanja in statusa, četrti pa malik varnosti in gotovosti. Med vsemi temi kar jih omenjam morda svojih osebnih bogov ne boste našli. Prepričan sem, da je število za čaščenje pripravljenih lažnih bogov veliko. Vsi lažni bogovi imajo skupne značilnosti. Poskušajmo jih odkriti. Lažne bogove namreč prav nič ne briga na nas. Izdali nas bodo in razočarali. V drugi polovici srednjih let zagotovo, če ne že prej.

Tiste, ki želite, v tem času povabim, da si vsak dan vzamete vsaj dvajset minut časa za premislek in kdor zmore tudi za osebni pogovor z Bogom, z vstalim Jezusom Kristusom. Ves teden se bomo mudili ob enem odlomku in se vsak dan dotaknili njegove vsebine s pomočjo različnih načinov molitve.

Skupaj lahko pripomoremo k nekaj več miru in človeške nežnosti v naši grobi in neizprosno tekmovalni ter izključevalni kulturi potrošništva. Povabljeni, če želite in ste poklicani.

PRIJAVA: https://goo.gl/forms/Yra4MjKKYQpjBUb93

V letu 2017 smo začeli izvajati spletni misijon z namenom, da dosežemo čim več ljudi, predvsem tistih, ki se ne morejo udeleževati duhovnih odmikov. Odziv je bil velik, saj se vas je vključilo več kot 1000 in število še narašča.

Udeležence enkrat med misijonom povabimo tudi k udeležbi pri poglobljeni sveti maši, kateri sledi možnost podelitve prejetih biserov molitve v skupini ter veselo druženje.

Duhovni odmik v vsakdanjem življenju ponuja:
Tedenski video nagovor.
Vsakodnevno molitev ob predloženi Božji besedi.
Šolo molitve.
Duhovno gradivo v povezavi s temo misijona.
Katehezo ob nedeljskem evangeliju.
Dodatno neobvezujoče gradivo.
Pisanje duhovnega dnevnika in možnost podelitve zapisanih biserov na spletni strani.

Vse gradivo bo dostopno tudi na blogu jn159.wordpress.com
ter FB strani: fb.me/duhovnevajevvsakdanjemzivljenju

Vodi: p. dr. Viljem Lovše, DJ z ekipo spletnega misijona

Slovenski jezuiti misijonarji

Patra jezuita Stanko Rozman in Jože Zajec DJ (z novomašnikom)

Slovenski jezuiti misijonarji

Ob misijonski nedelji v mesecu oktobru 2018 predstavljamo podrobneje jezuita patra Jožeta Zajca in Stanka Rozmana in omenjamo druge, ki delujejo v tujini. Izhodišče za predstavitev patrov misijonarjev je njihov letošnji obisk v Sloveniji; tisti od dlje se ustavijo za dalj časa, drugi bližji (npr. iz Rima) pridejo večkrat in za par dni. Pridejo na obisk jezuitov, svojih domačih, k svojemu zdravniku in se srečati z občestvi v Sloveniji; mnogi so deležni podpore za svoje delo.

 

Pater Jože Zajec DJ je spiritual katoliških bogoslovcev vzhodnega obreda v papeškem semenišču Russikum v Rimu. V Sloveniji se je ustavil na začetku in koncu poletja, obakrat pa je sem prispel z avtobusom iz smeri Ukrajine. Septembra je pravzaprav prišel z vzhoda Slovaške, kamor ga je gojenec Russikuma Tomasz (z njim na fotografiji) povabil na mašniško posvečenje in novo mašo, v eparhiji grkokatoliške cerkve v Košicah. Za eno noč je p. Jože oziroma Jožko Zajec v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani gostil tudi ukrajinsko-slovaško družino drugega svojega nekdanjega gojenca, zdaj duhovnika vzhodnega obreda, na poti iz Rima domov. Z nami sobrati p. Jožko podeli posebnosti teh mož, razpetih med versko delo, družino in škofa. Bogoslovci se namreč potem, ko zaključijo študij teologije v Rimu, doma najprej poročijo in šele ko se zakonska zveza ustali, jim škof odobri posvečenje. Spiritual pa zdaj bivše gojence bogoslovja, po svojih zmožnostih in v sodelovanju z rektorjem Russicuma, še spremlja pri obeh zakramentih in osamosvajanju v služenju Cerkvi. Večino akademskega leta je p. Jože Zajec seveda v Rimu.

Na večini fotografijah iz lanskega leta je pater na obisku pri bogoslovcih Ivanu in Mihajlu v kraju Silce, v Zakarpatiji v Ukrajini. Pater je duhovnik dvojega obreda (zahodnega oz. rimskega in vzhodnega) in vidimo, kako spremlja domačega župnika pri vstajenjski procesiji vzhodnega obreda (grko)katoliške cerkve.

 

V Rimu delujejo še drugi jezuitje, ki se prav tako večkrat letno ustavijo v Sloveniji. »Študirani misijonarji« oziroma misiologi so slovenski jezuiti iz Centra Aletti: p. dr. Milan Žust je letos zaključil službo dekana Fakultete za misiologijo na univerzi Gregoriani, p. dr. Marko I. Rupnik je bolj kot profesor misiologije seveda znan kot mozaičar in duhovni voditelj, podiplomski študent misiologije pa je še p. Andrej Brozovič. Prihodnji stik z njimi bo možen ob slovenskem srečanju Prijateljev Centra Aletti zadnjo novembrsko soboto popoldne v Dravljah v Ljubljani. Iz Rima je prihaja že nekaj let na poletne Višarje (od junija do septembra) p. dr. Peter Lah, profesor komunikologije na Gregoriani. Na tej univerzi je tudi letošnji novomašnik p. Benjamin Bevc, podiplomski študent dogmatike. Medijsko v najbolj rednem stiku s Slovenijo pa je p. Ivan Herceg, direktor slovenskega programa Radia Vatikan, ki te dni budno spremlja škofovsko sinodo o mladih.

 

Zdaj pa k misijonarjem še od dlje. Le nekoliko dlje je p. dr. Peter Rožič, ki je direktor evropskega jezuitskega centra za socialno pastoralo in študije v Bruslju; njegovi slovenski postanki so kratki. Iz Kirgizistana je za mesec dni prišel p. Janez Mihelčič, sicer profesor japonščine in ruščine in pisec japonsko-slovenskega slovarja. Za dva meseca je iz ZDA prišel p. dr. Janez Perčič, ki je poleti pastoralno pomagal na draveljski župniji in opravil zadnje zaobljube. Potem ko je zadnja leta predaval moralno filozofijo v ZDA na univerzi Georgetown in kolidžih Boston College in Holly Cross, letos začenja profesuro na univerzi St. Joseph v Filadelfiji, Pennsylvania. Iz Novosibirska v Rusiji pa še čakamo obisk p. Janeza Severja; pride naslednji mesec. Žal letos ni bilo v Slovenijo najbolj oddaljenega jezuitskega misijonarja na severni polobli (in najstarejšega), p. Vladimirja Kosa, delujočega na Japonskem.

Na južni polobli, brez izjeme na afriški celini, delujejo štirje slovenski jezuiti. Misijonar p. Stanko Rozman je odšel nazaj v Zambijo 2. oktobra. V preteklih dveh mesecih v Sloveniji je obiskoval zdravnike (svoje in tiste, ki jim je omogočil delo v misijonih), pa sorodnike, prijatelje, dobrotnike, tudi seveda misijonsko pisarno in oba aktualna slovenska nadškofa. G. Janez Šibal iz Ponikve, ki podpira 4 sirote v šolanju, mu je dal dve veliki škatli ročno izdelanih rožnih vencev, ki jih Stanko potem izroči ljudem na župniji. Maševal je na vseh jezuitskih župnijah v Sloveniji, molil z jezuiti in verniki, da je tako ljudem približal, za koga v Afriki molijo. Pogosto je pridigal o tem, kako se v štirih najpogostejših zambijskih jezikih (in angleščini) reče »hvala«! P. Stanko je hvaležen, da pri svoji starosti še drži občutek za zven teh jezikov in da jih ne meša med seboj; in da še dobro govori slovenski jezik!

 

Pravi, da je zelo zadovoljen z obiskom v Sloveniji, predvsem ker se je spočil. Letos mora spet jemati zdravila za bilharzijo, tj. proti polžku zajedalcu notranjih organov, po lanskem letu se je bolezen ponovila; gre za zajedalca, ki ga je težko odkriti, ki je 40 let nazaj iz Zambije pregnal jezuita p. Jožeta Kokalja, pa so mu takrat bolezen odkrili šele na Inštitutu za tropske bolezni v Londonu. O svojih načrtih v svoji zambijsko-malavijski jezuitski provinci »Stan« pravi, da še nadomešča župnika jezuita, ki je odšel na pripravo na zadnje redovne zaobljube.  P. Rozman je član jezuitske skupnosti v Mumbvi, trenutno pa dela torej v tem mestu na župniji Kristusa kralja: s 120.000 župljani, pol jih je v mestu, župnija pa ima 40 podružnic. Mumbwa spada pod nadškofa zambijske prestolnice Lusake, kjer je sedaj nov nadškof, msgr. Alick Banda. P. Rozman je še vrača torej k misijonarskemu delu, čeprav so pomisleki – leta, zdravje, pa tudi dejstvo, da domači afriški duhovniki prevzemajo mesta misijonarjev in hočejo Cerkev voditi na svoj način. Nekateri celo nočejo misijonarjev – to pa njih (bele misijonarje) boli, ker so sami z njimi (afriškimi misijonarji) prijazni.

 

 Ko sem ga vprašal o kaplanih in duhovnih pomočnikih na župniji, pravi, da je poklicev sicer veliko, a glede na populacijo vendarle malo. Jezuiti župnije zapuščajo škofijskim duhovnikom, ker so jezuiti v procesu združevanja 3 provinc južne Afrike, ki bodo 2021 dobile skupnega provinciala (krajevnega predstojnika jezuitov): Južnoafriška regija, Zimbabve (obsega še Mozambik), Zambija-Malavi; v preostalih dveh južnoafriških državah Botsvani in Namibiji pa jezuitov ni. Zaradi združevanja so zato za jezuite nove delovne prioritete, njega od župnije vabijo k vodenju hiše za ostarele jezuite v Lusaki, še prej pa je potrebno dokončati veliko cerkev  v župniji Kanakantapa v mestu Chongwe, »kjer bi lahko sedelo 1000 ljudi, če bi imeli klopi«. Tam je sicer glavni pastoralni delavec p. Janez Mlakar DJ. Tudi on je bil letos na dvomesečnem oddihu po Sloveniji. V Zambiji je še p. Janez Mujdrica (v mestu Kabwe), najmlajši od slovenskih afriških jezuitov, profesor katehetike na učiteljišču in avtor pedagoških priročnikov, pa se je oglasil v Sloveniji lani. Januarja ali februarja 2019 pa prihaja v Slovenijo p. Lojze Podgrajšek, ki zaključuje veliko delo, gradnjo čisto novega srednješolskega kampusa »Loyola« in začetek pouka v njem; v mestu Kasungu v Malaviju.

 

Ob škofovski sinodi sem p. Rozmana vprašal še, kaj so aktualna cerkvena vprašanja za zambijsko mladino. Obolelost za AIDS-em ter moralna osvoboditev, da bi se bili sposobni vzdržati spolnih odnosov pred sklenitvijo zakona, pravi. Pa tudi revščina in nezaposlenost, tudi univerzitetno izobraženih Afričanov – slednji žal gredo iskat delo v Evropo, Južnoafriško republiko ali v ZDA, ker jim sicer doma pogosto preostane le, da živijo od majhnih njiv.

 

Popisal p. Rok Bečan DJ.