Arhiv kategorij: Skupnost

Kateri del poti k Bogu nam kaže epidemija COVID-19?

Vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa v videosporočilu o tem, kako jezuiti, v solidarnosti z ljudmi po svetu, živijo sredi pandemije koronavirusa.

Trenutna izkušnja COVID -19 nam kaže marsikaj o nas in našem svetu. Zlasti se želim osredotočiti na to, kako razsvetljujejo različne vidike naše poti k Bogu in kako je tudi v težkih časih gre iskati in najti tolažbo.

Najprej nam izkušnja pokaže, da smo eno človeštvo. Vsak človek, vsak narod, vsaka kultura, ki prispeva k človeški raznolikosti, je del tega enega, raznolikega, bogatega in soodvisnega človeštva.

Prikazuje nam, kako je premagovanje krize možno. Možno je, ko se zavedamo pomena skrbi za skupno dobro in resno jemljemo svojo individualno odgovornost. Živimo lahko le kot eno telo. Ločeno, za vsakega človeka ali vsakega posameznika po svoje, je živeti nemogoče.

Kaže nam, da znotraj enega našega človeštva ni razlike v starosti, rasi, veri ali družbenem statusu. Vsak od nas je njegov del, nihče ni izpuščen, nihče od nas ne more brez drugih.

Pokaže nam, da želimo hoditi skupaj. Vsi smo zaskrbljeni, pomagamo drug drugemu pri premagovanju strahov in tesnob. Vsak od nas išče način, kako ponuditi roko, začenši s tem, da na drugo mesto postavimo tisto, kar si sami želimo, in sprejmemo ukrepe in žrtve, ki nam omogočajo, da prispevamo v dobro vseh.

Prikazuje nam usposobljenost in velikodušnost tistih, ki so v prvi vrsti, skrbijo za prizadete, iščejo rešitve ali sprejemajo težke odločitve v dobro vseh. Kaže nam občutljivost toliko ljudi ali organizacij in ogromno rezerve solidarnosti, ki obstaja: pri mladih, odraslih in starejših, v vseh kotičkih človeške družbe.

Prikazuje nam moč vere, močne vezi, ki združujejo vernike, ljubezen do Jezusa Kristusa, ki nas poziva, nas pomirja in združuje. Tako veliko ljudi moli skupaj na družbenih medijih. Želijo izpovedati svojo vero, tisto vero, ki jo čutijo v globini svojega srca in ki je ne morejo obdržati pri sebi.

Prejemam informacije o številnih ustvarjalnih pobudah, ki so bile sprejete tako v provincah, regijah, skupnostih kot apostolskih delih Družbe Jezusove … kot tudi v sodelovanju z drugimi. Zahvaljujem se Gospodu za vse to. Spodbujam vas, da še naprej iščete najboljše načine, kako biti blizu tistim, ki so pomoči potrebni, da bi še naprej hodili po skupni poti.

foto Jože Potrpin


Pridružujem se molitvi celotnega telesa Družbe Jezusove, katoliške cerkve, vseh krščanskih cerkva, drugih verstev ali verovanj in vseh tistih, ki s svojim solidarnim odnosom iščejo in najdevajo ustrezne načine, kako še naprej biti odprtih rok.

Ne vemo, kako dolg je ta odsek ceste ali kaj bo sledilo. Torej, prosimo za luč, da vidimo pot naprej in milost, ki jo potrebujemo kot bratje in sestre, v solidarnosti s celotnim človeštvom in s planetom, na katerem živimo.

Naj nas Gospod blagoslovi in ​​ohrani, ko bomo skupaj hodili po tej poti. AMEN

V četrtek 2. aprila 2020 je z vrhovnim predstojnikom p. Arturom Soso potekal webinar “The Preferences in a time of uncertainty and COVID-19”. Uvodni govor p. Sose vabljeni si lahko preberete na povezavi. Vabljeni tudi k ogledu posnetka webinarja.

 

 

 

Namenitev dela dohodnine za jezuitske ustanove

Vabimo Vas, da del dohodnine (0,1-0,5 %) donirate za jezuitske ustanove preko upravičenca “Slovenska provinca Družbe Jezusove, Vodnikova 279, 1000 Ljubljana” z davčno št. 18581374. Prejeta sredstva gredo v dobrobit ustanov kot Zavod sv. Ignacija (jezuitska kolegija v Ljubljani in Mariboru, Ignacijev dom duhovnosti), Jezuitska služba za begunce, Zakonske skupine Najina pot idr.

V letu 2018 smo prejeli 108 donacij v skupni višini 1.080,09 EUR, za kar se dobrotnikom najlepše zahvaljujemo in jih v hvaležnosti priporočamo Bogu. (Vsak jezuit mesečno daruje eno sv. mašo za dobrotnike, po ustanovah pa še na različne načine želimo ohranjati stik z Vami.) Vaš prispevek je tako vpleten v ustvarjalno mrežo našega skupnega truda za rast slovenske družbe.

Povezave:

Odmevi po obisku vrhovnega predstojnika DJ in praznovanju 50-letnice naše jezuitske province

Dober mesec mineva, kar je slovenske jezuite in prijatelje obiskal vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa. Ob tem je predstavil prednostne naloge jezuitov v letih 2019-2029. Praznovali pa smo tudi 50 let, odkar je bila 1969 ustanovljena slovenska jezuitska provinca (o komentarju p. provincial Ivana Brescianija in začetkih province lahko preberete na prvih straneh revije Slovenski jezuiti).
Objavljamo nekaj odmevov, ki se jih je nabralo med nami in po medijih. Povabljeni, da sledite eni ali drugi povezavi.

Svoj vtis o štiridnevnem obisku p. generala Artura Sose v Sloveniji od 24. do 27. oktobra 2019 lahko strnem v odgovoru p. Sose na moje vprašanje prvi večer ob srečanju s slovenskimi jezuiti. Vprašal sem ga, kako vidi prihodnost jezuitov v Evropi glede na strukturiranost provinc. Odgovoril je, da je organizacija v Družbi v službi poslanstva, poslanstvo pa tvori dvojček z življenjem skupnosti. Vse drugo, province in vsakršna druga organiziranost temu služi. Podobno sem tudi videl p. Artura Soso med štiridnevnim obiskom: funkcija, zunanjost, protokol, nastop, drža, obleka, sprejemi ipd. niso bili v ospredju, prišel je kot vrhovni predstojnik Družbe Jezusove, ki ima pomembno poslanstvo in ga vsi z življenjem in oznanjevanjem izvršujemo. Družba je za naslednjih deset let izbrala štiri preference ali prednostne izbire apostolata in življenja, p. Sosa je prišel to potrdit oz. seznanit naše sodelavce in prijatelje s temi izbirami v poslanstvu in življenju, istočasno se je z nami zahvalil za 50 let Slovenske province Družbe Jezusove. Prednostne izbire so bile delo skupnega razločevanja Družbe, delo Duha, potrdil jih je papež Frančišek in vrhovni predstojnik Družbe temu služi v skladu s svojo službo. To je glavno. V njegovi preprosti sproščenosti, odprtosti, smehu, oblačenju in vsem, na kar je človek pozoren ob prvem srečanju s človekom, sem videl značilni način jezuitskega obnašanja, ki ga je mogoče srečati v različnih jezuitskih skupnostih doma in po svetu. Nekaj dni po obisku mi ostaja slika patra generala pred očimi skorajda kot enega izmed »navadnih« jezuitov. Zgodil se je celo ta »čudež« (iesuita namreč »non cantat«), da smo jezuiti prvi večer po srečanju in večerji s patrom generalom skupaj veliko peli.

Franc Kejžar

Intervju s p. Arturom Soso v reviji Slovenski jezuiti (polistajte na stran 20) “Cerkev ni seznam pravil”, v tedniku Družina.

Fotoreportaža osrednjega dogodka 25. oktobra v Dravljah, župnijska spletna stran, ter posnetka Radia Vatikan s tega dogodka: meditacija p. Marjana Kokalja o 50-letnici province in pridiga p. generala.

Prispevki rimskega tiskovnega predstavnika Družbe Jezusove o obisku in delu slovenskih jezuitov (v angl., fr., it. in šp.):

Umrl br. Jože Rovtar DJ

V Gospodu je 14. oktobra 2019, zaspal

brat Jože Rovtar iz Družbe Jezusove

45 let misijonar v Zambiji, zadnjih osem let je živel v jezuitski skupnosti v Dravljah, od marca 2019 pa v Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani.

Pogreb pokojnega br. Rovtarja, ki je umrl v 92 letu starosti in 66 letu Družbe Jezusove, je bil v četrtek, 17. oktobra ob 15.30 v Dravljah v Ljubljani. Brat Jože, ki je živel z Bogom in ljudmi v miru, predanosti in veselju, naj počiva v Božjem miru.
AMDG
Sobratje jezuiti

Foto s pogreba in pogrebni nagovor p. Janeza Mujdrice, Radio Vatikan.

Podrobnejši življenjepis na jezuiti.si.

Poletno srečanje jezuitov na Pohorju

Konec junija se je pri sv. Ignaciju na Rdečem Bregu na Pohorju na dvodnevnem srečanju zbralo ok. 25 slovenskih jezuitov. Poleg duhovno-družabnega medsebojnega pogovora o življenju in delu v preteklem letu smo začeli praznovanje 50-letnice slovenske province Družbe Jezusove. Ob starih fotografijah in pričevanju starejših patrov smo obujali spomine na preteklih 50 let, ob demografski statistiki slovenskih jezuitov pa molili in se pogovarjali o prihajajočih letih.

Na obisku pri sobratih v Radljah ob Dravi

PROVINCIJSKI DAN V RADLJAH OB DRAVI

Namen provincijskega dne je bratsko srečanje in druženje ter spoznavanje kraja, kjer imamo jezuiti skupnost. Letošnji provincijski dan je bil 15. maja v Radljah ob Dravi. Zbrala se nas je večina slovenskih jezuitov iz preostalih štirih skupnosti, treh iz Ljubljane in ene v Mariboru.

Jezuiti, udeleženci provincijskega dneva,
v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Radljah ob Dravi

V Radljah slabi dve leti deluje najnovejša slovenska skupnost treh jezuitov. Vicepredstojnik je p. Milan Bizant, ki je delegat za formacijo jezuitov pri slovenski provinci in vodi duhovne vaje, v Radljah in okolici pa je na razpolago za duhovno pomoč. Radeljski župnik je p. Jože Poljanšek. Tretji član skupnosti je p. Vilijem Lovše, ki prav tako vodi duhovne vaje, organizira in vodi skupine moških, v Radljah in okolici je pa tudi v duhovno pomoč. Vicepredstojnik pomeni, da je skupnost odvisna in je njen predstojnik tisti iz jezuitske skupnosti sv. Magdalene v Mariboru.

Okrog trideset jezuitov nas je iz ust domačinov poslušalo pohvale na račun naše prisotnosti v Radljah in na račun patrov, ki tam delujejo, posebej župnika p. Jožeta Poljanška. Domačini so nam prijazno in nazorno predstavili kraj Radlje ob Dravi, upravno in gospodarsko središče Dravske doline med Mariborom in Dravogradom, kjer se ta najbolj razširi, leži pa med Pohorjem in Kozjakom. Prebivalcev je okrog 4500. Radlje so se do leta 1952 imenovale Marenberg po Siegfriedu Marenberškem, ki je tu leta 1251 postavil grad in zgradil samostan dominikank. V času jožefinskih reform je bil samostan ukinjen. Naša vodnica pri ogledovanju kraja, vodja urada za turizem na občini in predsednica krajevne skupnosti, je po spominu na dominikanke dobila v kraju edino ime Dominika, ker je njen oče proučeval dominikanski samostan in je po njih sklenil dati ime hčeri ali sinu.

Prijazni domačini so nam predstavili prebivalstvo in gospodarske dejavnosti v kraju. Med prebivalce je kot marsikje precej posegla druga svetovna vojna in jih premešala tako, da je starih prebivalcev kraja ostalo malo, veliko pa je priseljencev od drugod. Pohvalijo se z značilnostmi in znamenitostmi kraja, kot je npr. sonaravno gospodarjenje z gozdovi, hmeljem, ki je razen v Savinjski dolini še edino tu v Sloveniji, naravnim vodnim parkom in še čim. Lastnik podjetja Pušnik, ki zaposluje največ delavcev v kraju, je bil tudi največji dobrotnik pri različnih obnovitvenih delih v cerkvi. V muzeju smo si ob izčrpnem vodstvu ogledali zbirko Ferdinanda Leitingerja; modro sobo krajevnega umetnika Karla Pečka; Sokolsko sobo in spominsko sobo rodbine Pahernik, ki je imela v posesti obsežne gozdove, po nacionalizaciji pa jih z dobrim sonaravnim gospodarjenjem ohranja Pahernikova ustanova, ki podpira tudi študente gozdarstva.  

Čeprav smo se srečali na dan sv. Zofije, ki je pregovorno mokra, in je tudi tokrat ves dan deževalo, smo bili s srečanjem, vsi zelo zadovoljni. Srečanje smo končali s kosilom in praznovanjem rojstnega dne in godu dveh naših redovnih sobratov. Hvala sobratom za odlično organizacijo in prijaznim domačinom, ki so nam vsestransko in izčrpno predstavili Radlje ob Dravi.

p. Franc Kejžar DJ