Arhiv kategorij: Skupnost

Poletno srečanje jezuitov na Pohorju

Konec junija se je pri sv. Ignaciju na Rdečem Bregu na Pohorju na dvodnevnem srečanju zbralo ok. 25 slovenskih jezuitov. Poleg duhovno-družabnega medsebojnega pogovora o življenju in delu v preteklem letu smo začeli praznovanje 50-letnice slovenske province Družbe Jezusove. Ob starih fotografijah in pričevanju starejših patrov smo obujali spomine na preteklih 50 let, ob demografski statistiki slovenskih jezuitov pa molili in se pogovarjali o prihajajočih letih.

Na obisku pri sobratih v Radljah ob Dravi

PROVINCIJSKI DAN V RADLJAH OB DRAVI

Namen provincijskega dne je bratsko srečanje in druženje ter spoznavanje kraja, kjer imamo jezuiti skupnost. Letošnji provincijski dan je bil 15. maja v Radljah ob Dravi. Zbrala se nas je večina slovenskih jezuitov iz preostalih štirih skupnosti, treh iz Ljubljane in ene v Mariboru.

Jezuiti, udeleženci provincijskega dneva,
v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Radljah ob Dravi

V Radljah slabi dve leti deluje najnovejša slovenska skupnost treh jezuitov. Vicepredstojnik je p. Milan Bizant, ki je delegat za formacijo jezuitov pri slovenski provinci in vodi duhovne vaje, v Radljah in okolici pa je na razpolago za duhovno pomoč. Radeljski župnik je p. Jože Poljanšek. Tretji član skupnosti je p. Vilijem Lovše, ki prav tako vodi duhovne vaje, organizira in vodi skupine moških, v Radljah in okolici je pa tudi v duhovno pomoč. Vicepredstojnik pomeni, da je skupnost odvisna in je njen predstojnik tisti iz jezuitske skupnosti sv. Magdalene v Mariboru.

Okrog trideset jezuitov nas je iz ust domačinov poslušalo pohvale na račun naše prisotnosti v Radljah in na račun patrov, ki tam delujejo, posebej župnika p. Jožeta Poljanška. Domačini so nam prijazno in nazorno predstavili kraj Radlje ob Dravi, upravno in gospodarsko središče Dravske doline med Mariborom in Dravogradom, kjer se ta najbolj razširi, leži pa med Pohorjem in Kozjakom. Prebivalcev je okrog 4500. Radlje so se do leta 1952 imenovale Marenberg po Siegfriedu Marenberškem, ki je tu leta 1251 postavil grad in zgradil samostan dominikank. V času jožefinskih reform je bil samostan ukinjen. Naša vodnica pri ogledovanju kraja, vodja urada za turizem na občini in predsednica krajevne skupnosti, je po spominu na dominikanke dobila v kraju edino ime Dominika, ker je njen oče proučeval dominikanski samostan in je po njih sklenil dati ime hčeri ali sinu.

Prijazni domačini so nam predstavili prebivalstvo in gospodarske dejavnosti v kraju. Med prebivalce je kot marsikje precej posegla druga svetovna vojna in jih premešala tako, da je starih prebivalcev kraja ostalo malo, veliko pa je priseljencev od drugod. Pohvalijo se z značilnostmi in znamenitostmi kraja, kot je npr. sonaravno gospodarjenje z gozdovi, hmeljem, ki je razen v Savinjski dolini še edino tu v Sloveniji, naravnim vodnim parkom in še čim. Lastnik podjetja Pušnik, ki zaposluje največ delavcev v kraju, je bil tudi največji dobrotnik pri različnih obnovitvenih delih v cerkvi. V muzeju smo si ob izčrpnem vodstvu ogledali zbirko Ferdinanda Leitingerja; modro sobo krajevnega umetnika Karla Pečka; Sokolsko sobo in spominsko sobo rodbine Pahernik, ki je imela v posesti obsežne gozdove, po nacionalizaciji pa jih z dobrim sonaravnim gospodarjenjem ohranja Pahernikova ustanova, ki podpira tudi študente gozdarstva.  

Čeprav smo se srečali na dan sv. Zofije, ki je pregovorno mokra, in je tudi tokrat ves dan deževalo, smo bili s srečanjem, vsi zelo zadovoljni. Srečanje smo končali s kosilom in praznovanjem rojstnega dne in godu dveh naših redovnih sobratov. Hvala sobratom za odlično organizacijo in prijaznim domačinom, ki so nam vsestransko in izčrpno predstavili Radlje ob Dravi.

p. Franc Kejžar DJ

Začetek postopka za beatifikacijo p. Pedra Arrupeja DJ

V torek 5. februarja so v Rimu začeli škofijski postopek za beatifikacijo jezuita Pedra Arrupeja Gondre, ki je bil vrhovni predstojnik Družbe Jezusove v letih 1965-93.

 

Rojen je bil 1907 v Bilbau (Baskija, Španija), kot študent medicine je 1927 vstopil v DJ in po zaključeni jezuitski formaciji leta 1938 postal misijonar na Japonskem. Fotografija ga prikazuje med molitvijo v meditativni drži, značilni za Daljni vzhod.

 

Ko je bil magister novincev v Nagasakiju, je ob eksploziji atomske bombe 1945 z medicinsko oskrbo v jezuitski skupnosti in cerkvi pomagal velikemu številu ranjencev; izkušnjo opisuje njegova knjižica Neverjetna Japonska. Predstojnik japonske province je bil v letih 1954-1965; na Japonsko je npr. l. 1956 sprejel slovenskega misijonarja p. Vladimirja Kosa in mu 1960 odobril izdajo pesniške zbirke Dober večer, Tokio!

 

Med 31. generalno kongregacijo je bil izvoljen za vrhovnega predstojnika (patra generala) DJ, po možganski kapi 1981 pa je 1983 ponudil odstop. Umrl je 5. februarja 1991 v Rimu. Mnogi slovenski jezuiti imajo lepe in navdihujoče spomina nanj, nenazadnje tudi po njegovem obisku l. 1968 v Ljubljani, ko je blagoslovil temeljni kamen novega draveljskega župnišča. Vabljeni, da se mu priporočite v molitvi.

 

Radio Vatikan in Jesuits.global o začetku postopka beatifikacije

Spletni arhiv pričevanj in slik o p. Pedru Arrupeju

Božično voščilo 2018

Praznik učlovečenja, ki mu pravimo božič, ni samo dan, ko je Bog postal človek tako kot mi, ampak predvsem dan, ko nam je povedal, da želi z nami komunicirati. Ko je Božji Sin vzel nase človeško telo, je vstopil v pestrost človeških odnosov, ki so večkrat kaotični, težki, sitni, trpeči, boleči, a tudi veseli in hvaležni. Stopil je v zgodovino, ki ne zgleda zgodovina odrešenja, ampak zgodovina zapletov, manipulacije, spletkarjenj … in končno tudi upanja.

Naj bodo ti prazniki doživeti kot polnost časov, ko ne gledamo samo na uro in koledarje, ampak si vzamemo čas predvsem za Gospoda in za druge.

provincial slovenskih jezuitov p. Ivan Bresciani

 

Sv. Stanislav Kostka in letošnji jezuitski novinci

13. novembra goduje poljski jezuit sv. Stanislav Kostka (1550–1568). Splošno je poznan kot zavetnik mladine, je pa tudi zavetnik jezuitskih novincev, saj je dozorel za nebesa že kot novinec. Ob letošnjem letu mladih (“Alojzijanski jubilej”, od 9. marca 2018 do 9. marca 2019) se ob škofovski sinodi o mladih v Cerkvi spominjamo dveh jezuitov, zavetnikov mladine: poleg sv. Stanislava, od katerega smrti letos mineva okroglih 450 let, se spominjamo še sv. Alojzija Gonzage (1568-1591), ki se je rodil v letu smrti sv. Stanislava na 9. marec. (Povezava na pridigo škofa Alojza Cvikla.) Kdor v tem letu poroma v Rim, je posebej povabljen, da se ustavi na njunih grobovih in spominskih muzejih (sobah, kjer sta živela): prvi je pokopan v cerkvici, posvečeni njemu na Kvirinalu, drugi pa v cerkvi sv. Ignacija blizu Beneškega trga.

Letos je v mednarodnem jezuitskem noviciatu  v Genovi, kamot odhajajo tudi slovenski novinci, v dveh letnikih skupaj 16 novincev (na sliki ni vseh, so pa vsi trije slovenski: prva z leve spredaj sta Boštjan in Urban, drugi z desne zadaj pa Aleksandar). Več o 89 jezuitskih novincih po 10 noviciatih Evrope in Bližnjega Vzhoda pa na povezavi v angleščini.

Letos je na praznik sv. Stanislava novince z obiskom v genovskem noviciatu presenetil tudi vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa. V pridigi pri skupni sv. maši je spregovoril o “poti, ki vodi k popolni ljubezni”.

Prve zaobljube Janeza Gorenca v DJ

V nedeljo 15. septemba 2018 je v Genovi v Italiji opravil prve zaobljube v Družbi Jezusovi dotedanji novinec Janez Gorenc.

 

Z našimi talenti in omejitvami se bomo darovali Jezusu Kristusu, da bi mu kot sveti Ignacij pinožno služili,” so nas povabili k molitvi zanje. Med sv. mašo, ki je potekala v cerkvi Presv. Jezusovega imena v središču mesta,  so zaobljube opravili še Italijana Piero in Giacomo ter Romuna Cornel in Andrei. S tem so zaključili dvoletni noviciat oziroma uvodno formacijo za jezuitski red, ki je potekal pod vodstvom p. Agostina Calettija SI in v družbi drugih novincev v mednarodnem noviciatu nad genovskim zalivom. Janeza so na slovesnosti spremljali slovenski jezuiti, provincial p. Ivan Bresciani, delegat za formacijo p. Milan Bizant ter p. David Bresciani. Manjkala ni Janezova družina, ki je mednarodno srečanje v noviciatu popestrila s slovenskimi dobrotami.

 

Poleti 2018 so novinci počitnikovali v Sloveniji. Omenjeni peteri novinci so z zaopravljenimi zaobljubami postali jezuitski bogoslovci ali “sholastiki”, študij filozofije (v okviru priprave na duhovništvo) pa od oktobra letos opravljajo na Papeški univerzi Gregoriani v Rimu. med študijem bivajo v jezuitskem semenišču oziroma filozofatu v skupnosti Sv. Sabe (okolica rimskega griča Aventina), tam so se pridružili predhodnjim italijanskim, malteškim, albanskim, španskim in portugalskim jezuitom na tej stopnji vzgoje.

Trije jezuiti iz Slovenije v genovskem noviciatu

30. septembra 2018 so v mednarodni noviciat v italijanski Genovi vstopili trije novinci slovenske jezuitske province. Pridružili so se še sedmim Italijanom prvega letnika ter ostalim novincem drugega letnika noviciata, ki so iz Albanije, Malte in Italije. Pod vodstvom magistra p. Agostina Calettija DJ bodo dve leti opravljali to uvodno spoznavno etapo oblikovanja oz. “formacije” v Družbi Jezusovi.

Aleksandar med tečajem italijanščine v Milanu

 

Moje ime je Aleksandar Cvetković in prihajam iz Srbije. Odraščal sem na podeželju, v bližini Kragujevca v pokrajini, ki se imenuje Šumadija. Osnovno šolo in gimnazijo sem končal v Batočini, Pravoslavno teološko fakulteto pa v Beogradu. Božjo bližino in klic sem začutil že v otroških letih. Ta izkušnja me je popolnoma prežela, tako da se ji nisem mogel upreti in se ne ravnati po njej. Iskanje, razločevanje in raziskovanje sebe in načina, kako izkušnjo Božje bližine in ljubezni deliti z drugimi in drugim, me je pripeljala k jezuitom. Zdaj pa odhajam v noviciat v upanju in zaupanju, da je Družba Jezusova ta zadnja postaja in kraj uresničitve Božje volje zame.

 

Boštjan med služenjem v zbiljski Barki

Boštjan med služenjem v zbiljski Barki

Boštjan Lenart prihaja iz Slovenj Gradca in je bil l. 2005 posvečen v katoliškega duhovnika mariborske nadškofije. Doslej je služboval na župnijah Ravne na Koroškem, Sv. Jakob v Slovenskih Goricah, Kotlje in Strojna ter bil v Mariboru 2015-2016 nadškofijski tajnik, sodelavec Pastoralne službe in sodnik Metropolitanskega cerkvenega sodišča. Leta 2013 je na Lateranski univerzi v Rimu doktoriral iz pastoralne teologije. Ob priliki bo tudi sam več napisal o sebi.

Urban v Jezuitskem kolegiju

Urban v Jezuitskem kolegiju

 

Sem Urban Gartner, star 27 let, Gorenjec, doma v bližini Železnikov. Sem magister kemijskega inženiringa, tudi nekdanji  aktiven član skupnosti Mladi odrasli za Kristusa, sodelavec Vincencijeve zveze dobrote, hkrati pa navaden študent s svojimi razvadami in dobrimi platmi. Razločevanje je zame dokaj razvejana aktivnost. Prva je bila preprosta vera in molitev in nato prvi konkretnejši Božji dotiki in spodbude (pa ljudje, moje želje idr.). V zadnjem času pa tudi preko jezuitskega načina molitve. Jezuiti so me pred letom dni sprejeli v svoj študentski dom (Kolegij) v Ljubljani, kjer sem se seznanil z jezuiti in njihovo duhovnostjo. Med (jezuitskim) procesom razločevanja za poklicanost sem tako med vsemi možnostmi, ki sem jih poznal, na koncu lahko skupaj z Bogom izbral jezuite.

 

Z besedami Urbana jih priporočamo v molitev: »da bi jaz in drugi /novinci/ zmogli postati jezuiti (ali kar Bog želi), ki jih On in ljudje sedaj potrebujemo.«