Arhiv kategorij: Glavna novica

Novica, ki se pojavi na vrhu seznama novic in tam ostane vse čas objave. Na enkrat so lahko aktivna do 3 glavne novice.

Praznik sv. Ignacija Lojolskega in 10 let Ignacijevega doma duhovnosti

V desetih letih se je v Ignacijevem domu duhovnosti na okoli 500 duhovnih programih zvrstilo čez 7.000 udeležencev.

 

Pri sv. Jožefu v Ljubljani  smo se jezuiti zbrali v sredo 31. julija, na god ustanovitelja našega reda sv. Ignacija Lojolskega. Sv. mašo je vodil msgr. Alojzij Cvikl DJ, uvodoma pa je zbrane nagovoril provincial p. Ivan Bresciani DJ. V imenu Ignacijevega doma duhovnosti, ki ob tem praznoval 10 let delovanja (2009-2019), se je vsem sodelavcem, prostovoljcem in prijateljem zahvalila sedanja direktorica Sonja Pungertnik. Po sv. maši je bilo v parku Ignacijevega doma še prijetno druženje ob pogostitvi.

 

Slovenska provinca Družbe Jezusove letos praznuje 50 let obstoja (1969-2019), osrednja slovesnost pa bo v petek 25. oktobra 2019 v Ljubljani v Dravljah (župnijska cerkev), kjer bo sv. mašo daroval vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa.

 

Na povezavah, ki jih je pripravil Radio Vatikan, lahko prisluhnete delom sv. maše z uvodi; v nadaljevanju pa objavljamo še zahvalni govor ge. Sonje Pungertnik, direktorice Ignacijevega doma duhovnosti.

 

Objave Radia Vatikan:

Zbrani verniki pri sv. maši

 

Fotografije slovesnosti na spletni strani župnije Dravlje, Tomaž Celarec.

Na spletni strani Ignacijevega doma lahko preberete opis delovanja v preteklih 10 letih, ki ga je pripravil p. Rok Bečan DJ.

 

 

Zahvalni nagovor direktorice Ignacijevega doma duhovnosti, ge. Sonje Pungertnik

 

Ob koncu te sv. maše se iskreno zahvaljujem najprej Vam, spoštovani gospod nadškof, ki ste nas počastili s svojim obiskom in darovali to sv. mašo. Hvala vsem somašnikom. Hvala pevcem iz Dravelj, pevovodjema Marku in Marjeti, ministrantom in vsem, ki ste polepšali bogoslužje.  Iskrena hvala sodelavkam gibanja Nazaret, ki so tako lepo okrasile svetišče. Bog povrni  vsem, ki ste prinesli dobrote, ob katerih se  bomo podružili po maši in vsem, ki ste pripravili pogostitev.

Hvala tudi vsem vam, ki ste prišli, da se skupaj zahvalimo za deset let uspešnega delovanja Ignacijevega doma duhovnosti. In res imamo  biti za kaj hvaležni.

Od leta 2009 pa do danes, je v Ignacijevem domu potekalo več kot 500 programov, ki se jih je udeležilo preko 7000 udeležencev. Praktično nemogoče je prešteti ure duhovnega spremljanja, ki ga v domu dnevno nudijo patri in duhovni spremljevalci laiki. Dom je nudil gostoljubje tudi različnim zunanjim skupinam, iskalcem prenočišča in v zadnjem letu tudi turističnim gostom, ki so za svoje bivanje v Sloveniji radi izbrali mirno zavetje Ignacijevega doma.

 

 

Vse to in še več je delo najprej vas, spoštovani patri jezuiti, ki ste se konec leta 2008 odločili, da želite obnoviti prvi slovenski dom duhovnih vaj in ste zasnovali in vodili zgoraj omenjene programe. Nekateri bolj, drugi manj ste bili in ste vpeti v delo doma, a vsaka podpora šteje. Hvala vam za to oazo miru sredi Ljubljane, v kateri lahko preko vas odkrivamo bogastvo ignacijanske duhovnosti. Še posebej hvala mojima predhodnikoma p. Ivanu Platovnjaku in p. Davidu Brescianiju ter vsem patrom, ki ste ali ste bili člani ekipe doma in to delo živite kot svoje poslanstvo.

 

 

Da to svoje čudovito poslanstvo lahko opravljate, pa je potrebno postoriti marsikaj. In to delo ste zaupali nam laikom.

Najprej ste tu vi, drage sodelavke in sodelavci, tako tisti, ki to delo opravljate sedaj, kakor tisti, ki vas je pot od nas že peljala drugam.  Najbrž se boste strinjali z menoj, da je delo v domu duhovnih vaj čisto posebna služba, lahko bi rekli temu tudi poslanstvo. Hvala vam, ker to poslanstvo opravljate s srcem. Hvala za lepo urejen dom, vse dobrote, ki krepčajo udeležence naših programov, za vse skrbno pripravljene sobe in postelje, za prijazne sprejeme, tajniške in računovodske storitve in še in še.

 

 

Premalo nas je, da bi vse delo zmogli opraviti sami.

Zato ste neprecenljivi za nas naši dragi zunanji sodelavci,  prostovoljci,  dobrotniki, prijatelji, ki nam pomagate:  s svojimi talenti, delom, podarjenim časom, z materialnimi dobrinami ter nas podpirate z molitvijo. Vse to je kot zlata nit vtkano v teh deset let delovanja doma. Naj vam Gospod vašo velikodušnost bogato povrne.

Tudi danes ste sodelavci in prostovoljci stopili skupaj in pripravili pogostitev, na katero zdaj vabim prav vse. Po zahvalni pesmi in blagoslovu bomo odšli skozi stranski izhod in preko velikega parkirišča v park pred Ignacijevim domom. Tisti, ki še nimate zloženk z našim programom, si jih vzemite na stojalih ob izhodu. Hvaležni bomo, če boste zloženko odnesli še komu.   

 

 

Težko si predstavljam, kako bi sv. Ignacij ovrednotil naše delo v teh desetih letih. Zagotovo pa bi nas v novo desetletje delovanja pospremil z besedami »Vse, kar delate, naj bo v večjo Božjo čast in slavo«. Naj bo tako! V iskreni zahvali, z Gospodom pogumno naprej!

 

 

Počitek

 

Čas počitnic je božji dar.
Bog je sedmi dan počival.
Jezus je odšel na samoten kraj.

Kaj mi delamo na počitnicah ?
Se odklopimo in pozabimo na vse ?

Je  čas, ko zadihamo s polnimi pljuči.
Naši dnevi in tedni naj bodo drugačni.
Uživajmo življenje!
Če v času delavnih dni ne vidimo lepe narave,
pustimo, da nas sedaj nagovori.

Naj bodo srečanja z bližnjimi veselje.
Povejmo jim, da jih imamo radi.
Vonj morja in pesem valov naj bo melodija,
ki  prebuja notranji  svet.

Vzponi v gorah   dvigajo v višine božjih lepot.
Odprimo srce za vse tisto, kar nam  pomaga, da
postajamo boljši ljudje.

Vroče sonce, sprehodi, kolesarjenje
naj našemu telesu krepi telesne moči.
Ne pozabimo, dušni mir je velik  dar.
Iščimo ga v sebi, okrog nas, naravi.

Bog je vsepovsod. Potrkajmo na Njegova vrata.
Iščimo ga.
Počitnice bodo še lepše.
Čas počitnic, čas potovanj, odkrivanja sveta.

Zgradbe, naravne lepote, način življenja različnih narodov,
vse naj nas bogati in plemeniti za lepše življenje.

Lepe in  blagoslovljene počitnice !

besedilo in fotografije  Benedikt Lavrih, 2011

Tri jezuitske srebrne maše

Letos srebrno mašo (25 let duhovništva) obhajajo trije slovenski jezuiti, ki so bili posvečeni l. 1994 v ljubljanski stolnici: p. Robin Schweiger iz Ljubljane Šentvida, p. Janez Perčič iz Olševka pri Kranju in p. Ivan Hočevar iz Šmihela pri Žužemberku (v tem vrstnem redu na spodnji sliki, z leve, med mašniškim posvečenjem l. 1994).

Patra Robin Schweiger in Janez Perčič sta praznovala 29. 6. v Dravljah. Slovesno somaševanje je vodil provincial p. Ivan Bresciani, prepevala pa sta združena zbora iz Olševka in Dravelj. Fotografije in posnetek svete maše so na voljo na draveljski župnijski spletni strani.

Pater Ivan Hočevar bo praznoval v Šmihelu pri Žužemberku v nedeljo 14. 7. ob 10. uri in pri Sv. Magdaleni v Mariboru v nedeljo 21. 7. ob 10. uri.

Poletno srečanje jezuitov na Pohorju

Konec junija se je pri sv. Ignaciju na Rdečem Bregu na Pohorju na dvodnevnem srečanju zbralo ok. 25 slovenskih jezuitov. Poleg duhovno-družabnega medsebojnega pogovora o življenju in delu v preteklem letu smo začeli praznovanje 50-letnice slovenske province Družbe Jezusove. Ob starih fotografijah in pričevanju starejših patrov smo obujali spomine na preteklih 50 let, ob demografski statistiki slovenskih jezuitov pa molili in se pogovarjali o prihajajočih letih.

O izzivih etike: James Keenan DJ

Jezuit James Keenan je profesor na Univerzi Boston College v ZDA in mednarodno znan strokovnjak za etiko. Doktorat iz teologije je opravil na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu leta 1988. Bil je svetovalec Ameriške škofovske konference za etična vprašanja na področju medicine in je član več uredniških odborov s področja teologije in etike.  (Več spletu Teološke fakultete UL …) V Ljubljani je gostoval od 12. do 18. maja 2019. Sodeloval je na poletni šoli Teološke fakultete UL z naslovom Bioethics and Politics-Confrontation With Topical Issues, ki jo je organiziral dr. Roman Globokar. V torek 14. 5. je imel predavanje Populizem in etika, v sodelovanju UNIPAS-a – Univerzitetne pastorale v Ljubljani in Večerne akademije Jezuitskega kolegija.

Vabimo, da prisluhnete pogovoru s p. Keenanom na 3. programu Radia Slovenija – Ars, ki je bil objavljen 28. maja 2019 ob 10:26, ali preberete zapis. Pogovor z naslovom Zaščititi podobo Cerkve ali žrtve spolnih zlorab? Prof. James Keenan o paradoksih sodobne etike je pripravil Robert Kralj.

Na obisku pri sobratih v Radljah ob Dravi

PROVINCIJSKI DAN V RADLJAH OB DRAVI

Namen provincijskega dne je bratsko srečanje in druženje ter spoznavanje kraja, kjer imamo jezuiti skupnost. Letošnji provincijski dan je bil 15. maja v Radljah ob Dravi. Zbrala se nas je večina slovenskih jezuitov iz preostalih štirih skupnosti, treh iz Ljubljane in ene v Mariboru.

Jezuiti, udeleženci provincijskega dneva,
v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Radljah ob Dravi

V Radljah slabi dve leti deluje najnovejša slovenska skupnost treh jezuitov. Vicepredstojnik je p. Milan Bizant, ki je delegat za formacijo jezuitov pri slovenski provinci in vodi duhovne vaje, v Radljah in okolici pa je na razpolago za duhovno pomoč. Radeljski župnik je p. Jože Poljanšek. Tretji član skupnosti je p. Vilijem Lovše, ki prav tako vodi duhovne vaje, organizira in vodi skupine moških, v Radljah in okolici je pa tudi v duhovno pomoč. Vicepredstojnik pomeni, da je skupnost odvisna in je njen predstojnik tisti iz jezuitske skupnosti sv. Magdalene v Mariboru.

Okrog trideset jezuitov nas je iz ust domačinov poslušalo pohvale na račun naše prisotnosti v Radljah in na račun patrov, ki tam delujejo, posebej župnika p. Jožeta Poljanška. Domačini so nam prijazno in nazorno predstavili kraj Radlje ob Dravi, upravno in gospodarsko središče Dravske doline med Mariborom in Dravogradom, kjer se ta najbolj razširi, leži pa med Pohorjem in Kozjakom. Prebivalcev je okrog 4500. Radlje so se do leta 1952 imenovale Marenberg po Siegfriedu Marenberškem, ki je tu leta 1251 postavil grad in zgradil samostan dominikank. V času jožefinskih reform je bil samostan ukinjen. Naša vodnica pri ogledovanju kraja, vodja urada za turizem na občini in predsednica krajevne skupnosti, je po spominu na dominikanke dobila v kraju edino ime Dominika, ker je njen oče proučeval dominikanski samostan in je po njih sklenil dati ime hčeri ali sinu.

Prijazni domačini so nam predstavili prebivalstvo in gospodarske dejavnosti v kraju. Med prebivalce je kot marsikje precej posegla druga svetovna vojna in jih premešala tako, da je starih prebivalcev kraja ostalo malo, veliko pa je priseljencev od drugod. Pohvalijo se z značilnostmi in znamenitostmi kraja, kot je npr. sonaravno gospodarjenje z gozdovi, hmeljem, ki je razen v Savinjski dolini še edino tu v Sloveniji, naravnim vodnim parkom in še čim. Lastnik podjetja Pušnik, ki zaposluje največ delavcev v kraju, je bil tudi največji dobrotnik pri različnih obnovitvenih delih v cerkvi. V muzeju smo si ob izčrpnem vodstvu ogledali zbirko Ferdinanda Leitingerja; modro sobo krajevnega umetnika Karla Pečka; Sokolsko sobo in spominsko sobo rodbine Pahernik, ki je imela v posesti obsežne gozdove, po nacionalizaciji pa jih z dobrim sonaravnim gospodarjenjem ohranja Pahernikova ustanova, ki podpira tudi študente gozdarstva.  

Čeprav smo se srečali na dan sv. Zofije, ki je pregovorno mokra, in je tudi tokrat ves dan deževalo, smo bili s srečanjem, vsi zelo zadovoljni. Srečanje smo končali s kosilom in praznovanjem rojstnega dne in godu dveh naših redovnih sobratov. Hvala sobratom za odlično organizacijo in prijaznim domačinom, ki so nam vsestransko in izčrpno predstavili Radlje ob Dravi.

p. Franc Kejžar DJ

Vstali Gospod nevernemu Tomažu osvobodi razum za vero v vstajenje

2. velikonočna, nedelja Božjega usmiljenja; leto C – 2019

Osmi dan po vstajenju nas Božja beseda vabi, da razmišljamo vsaj o treh velikih temah, ki nas uvajajo v bistvo vstajenja: Jezus podari učencem Svetega Duha, da bodo odvezovali ljudi grehov; apostolu Tomažu odpre razum za razumevanje skrivnosti vstajenja; tesna povezava med vstajenjem in Božjim usmiljenjem.

Vstali Gospod učencem podari dar Svetega Duha. Dar Svetega Duha je najprej dar učencem, da bodo z gotovostjo razumevali celotno stvarnost vstajenja na osebni ravni, kot učenci. Dar Svetega Duha pa ima tudi eklezialno – cerkveno, skupnostno razsežnost. Odpuščati grehe ni le moč, ki človeka osvobodi spon zla na osebni ravni, ampak ga hkrati usposobi, da na nov način gradi skupnost odrešenih, Cerkev. Vstali Gospod to novo dejstvo učencem zelo nazorno obrazloži, ko jim pove, da komur grehe odpustite, so jim odpuščen, komur jih zadržite so jim zadržani. Moč odpuščati grehe je prvi veliki dar vstalega Gospoda učencem. V času svojega javnega delovanja je samo Jezus odpuščal grehe. Ta dar je lahko podaril učencem samo po zmagi nad zlom, grehom in smrtjo. V tem dejstvu je globoka božja logika; Vstali daje to moč svojim učencem potem, ko je na sebi kot pravem človeku izkusil in dokazal, da je Očetov poseg v njegovo mrtvo telo močnejši kot vsa moč zla in smrti, ki se je z vso svojo silovitostjo znesla nad Sinom človekovim in ga umorila. Toda Božja moč ga je osvobodila zla in smrti in ga obudila od mrtvih. In On sedaj, kot Vstali, to isto moč daje svojim učencem kot moč vstajenja njim in vsem, ki jim jo bodo podelili v obliki odpuščanja grehov. Učencem je Vstali Gospod dal moč, da grešnike osvobajajo celo tam, kjer se sami v svoji duši ne morejo osvoboditi, ker je moč zla in greha v njih močnejša od človekovih osebnih odločitev. Teologi to človekovo podvrženost moči hudobije imenujejo nepremagljiva strast – concupiscentia invincibilis – ki jo človek v sebi zaznava kot skrivnostno moč zla.

Vstali Gospod apostolu Tomažu odpre razum za razumevanje skrivnosti vstajenja. Ko beremo evangeljsko poročilo o Tomaževi neveri, običajno pomislimo, da je bil ta mož pač malo bolj trmast in je vztrajal pri svoji zdravi običajni presoji dogodkov in ljudi. Mnogi bi danes dejali, da je neverni Tomaž pač razmišljal z logiko, ki jo človek uporablja v svojem odnosu do stvari in ljudi v kulturnem in miselnem okolju, v katerem je živel. Bolj učeno bi temu lahko rekli, da je Tomaž v odnosu do vstajenja prekašal svoje prijatelje iz apostolskega zbora v bolj izostreni znanstveni metodologiji pozitivnih znanosti. Vendar Tomaževo vztrajanje pri zastavljenih vprašanjih ni bilo običajno prerekanje ob novi tematiki, kot je bila trditev članov apostolskega zbora, da je Jezus vstal od mrtvih. Njegova vprašanja in ugovori učencem so bili zelo jasno zastavljeni. Tomažev pogoj je bil: ako ne položim svojega prsta v njegove, Kristusove rane, zaradi katerih je umrl, ne bom veroval. Tomaževo vprašanje je v bistvu bilo zelo jasno. Hotel se je prepričati, kako je Vstali obvladal, zmagal nad ranami, ki so ga usmrtile! Vprašanje je bilo zastavljeno preko učencev naravnost Vstalemu: naj mu Vstali da spoznati, kakšna moč je v Njem delovala, ki je bila močnejša od smrtnih ran in same smrti, da ga je obudila od mrtvih?! In Vstali je Tomažu odgovoril na njegova vprašanja. Najprej se mu je prikazal kot Vstali Gospod z ranami, ki več niso imele smrtonosne moči. Bile so del Kristusovega poveličanega telesa. Vstali Gospod, ki je govoril vpričo učencev s Tomažem in je stal pred njim, je nanj deloval z novo močjo in na njemu neznan, čisto nov način. Vstali je Tomaža povabil, naj ustreže svoji zahtevi in položi svojo roko v njegovo stran.

In zanimivo, Učenikovega povabila, naj ne bo neveren, ampak veren, Tomaž ni sprejel s kakšno užaljenostjo in se ni čutil ponižanega pred člani apostolskega zbora. V tistem trenutku se je v Tomaževi notranjosti prebujala le velika želja razumeti in vstopiti v to absolutno novost, kar je bil Vstali Kristus. Apostol Tomaž je želel vstopiti v vsebino skrivnostnega Božjega posega v vstalo telo Jezusa iz Nazareta. V tistem trenutki se je neveren Tomaž že jasno zavedal, da njegove spoznavne moči niso več dovolj za dojemanje novosti vstajenja, o kateri je Jezus govoril v času svojega javnega delovanja. Vedel je tudi, da bo to novost, Vstalega Gospoda, ki je stal pred njim, lahko razumel s pomočjo novih miselnih kategorij. Njegov poznejši stanovski prijatelj, apostol Pavel, bo to dejstvo zelo izvirno razložil sebi in nam. Namreč, da po vstajenju Jezusa iz Nazareta, ki je na zemlji deloval kot pravi Bog in pravi človek, da tistega Jezusa več ne pozna. Poglablja se le v Vstalega Gospoda. Tomaž se je prav gotovo v dvorani zadnje večerje, ko je stal skupaj z učenci pred Vstalim Gospodom, zavedal, da mu bo Bog moral pokloniti nove spoznavne zmožnosti, da bo lahko vstopil v nov Božji poseg v vse stvarstvo ob dejstvu, da je Jezusa obudil od mrtvih. Z vstajenjem se je namreč v stvarstvu začelo nastajanje nove zemlje in novega neba. S tem pa tudi v človeku in človeštvu novo razumevanje stvarstva. Kristusov vstajenje je torej tudi nov, čudežen in osvobajajoč Božji poseg v naše spoznavne zmožnosti.

Kristusovo vstajenje daje starozaveznemu razumevanje Božjega usmiljenja nove razsežnosti. Temeljno spoznanje Cerkve, da smo bili čudovito ustvarjeni in še bolj čudovito odrešeni, je sv. papež Janez Pavel II. potrdil z uvedbo slovesnega praznika Gospodovega usmiljenja, ki ga praznujemo osmi dan po prazniku Gospodovega vstajenja. Prav bo, da si vsak sam v teh dneh prikliče v zavest svoje razumevanje te tesne povezave med vstajenjem in Božjim usmiljenjem.

p. Janez Sraka DJ