Arhiv kategorij: Glavna novica

Novica, ki se pojavi na vrhu seznama novic in tam ostane vse čas objave. Na enkrat so lahko aktivna do 3 glavne novice.

Prve zaobljube Urbana Gartnerja DJ

V soboto, 12. septembra 2020, je Urban Gartner v Genovi v Italiji skupaj s petimi so-novinci izrekel prve zaobljube v Družbi Jezusovi.

Poleg Urbana so ta korak storili še Marco G., Marco M., Giovanni, Filippo ter Lorenzo, vsi Italijani. Lepo je bilo videti, kako so se med seboj tesno povezali skozi dvoletno noviciatsko obdobje in kako so si v oporo na poti odločitve hoditi za Jezusom.

Šest jezuitskih novincev, ki so opravili prve redovne zaobljube, z učiteljem p. Agostinom

Zaobljube so izrekli med sveto mašo v jezuitski cerkvi Jezusovega imena v središču Genove. Slovesnost je vodil provincial Evro-mediteranske jezuitske province p. Gianfranco Matarazzo. V pridigi je rekel, da more mlad jezuit narediti takšno odločitev, ker zaupa v Gospoda, ki je blizu in s katerim je jezuit tesno povezan.

Po izrekanju zaobljub je učitelj novincev, p. Agostino Caletti, vsakomur izročil križ s Križanim, da bi se vselej spominjali Božje zastonjske ljubezni v Kristusu, ki se naj ji odprejo, jo sprejmejo in se ji izročijo.

Iz Slovenije so se udeležili tega lepega dogodka Urbanova starša Marinka in Jože Gartner, provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut ter delegat za formacijo p. Milan Bizant.

Novinec Urban s staršema, desno provincial p. Miran Žvanut, levo delegat za formacijo p. Milan Bizant

 

Sedaj čaka našega Urbana ter druge dve ali triletni študij filozofije v Rimu, na Papeški univerzi Gregoriani.

Bogu hvala za Urbanovo odločitev, da nadaljuje pot v Družbi Jezusovi. Tega se veselimo jezuiti in drugi, ki so z njim povezani in mu želimo obilo blagoslova v naslednjem koraku jezuitske poti.

p. Milan Bizant DJ

Praznujemo 480 let od ustanovitve Družbe Jezusove

Jezuiti v septembru praznujemo 480 let od uradne ustanovitve reda ali Družbe Jezusove. Papež Pavel III. je 27. septembra leta 1540 z bulo Regimini militantis Ecclesiae potrdil Družbo Jezusovo. Sprva je predvidevala 60 članov reda, kar je bilo kasneje popravljeno.

Prvi jezuit je prišel kot pridigar v Ljubljano 13 let po potrditvi reda, torej leta 1553, ko je bil še živ ustanovitelj reda Ignacij Lojolski, leta 1597 pa so se tedanji jezuiti že za stalno naselili v Ljubljani pri sv. Jakobu. Po ustanovitvi reda so torej izredno hitro prišli med Slovence in tu pustili močan pečat na duhovnem (duhovne vaje za različne skupine in v različnih oblikah), izobraževalnem (šole), znanstvenem (raziskovanje), pastoralnem (pridiganje, spovedovanje) ter umetnostnem področju (razvijali so vrhunsko upodabljajočo umetnost, glasbo in med Slovenci začeli gledališče). Samostojna Slovenska provinca Družbe Jezusove deluje od leta 1969, prej pa so slovenski patri delovali v okviru drugih provinc.

Kar je rdeča nit celotne jezuitske zgodovine in tudi posebnost jezuitov, je poudarek na razločevanju duhov: učiti se razločiti, kaj prihaja od Boga in kaj ne. Vse to, da bi se zmogli odločati Zanj in tako duhovno ter tudi sicer osebnostno rasti v svetosti in s tem živeti polno življenje. Jezuit išče Boga v vseh ljudeh, dogodkih in stvareh, vendar po razločevanju duhov; podobno, kot bi izbiral zrnje od plev. Podpira to, kar je Božje oz. Kristusovo ter se bori proti tistemu, kar je zlo, kar človeka ubija in uničuje, skratka proti tistemu kar človeku jemlje upanje in notranji mir.

p. Marjan Kokalj DJ

Odgovor krščanstva na razpotju pandemije

Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo? S p. Damjanom Ristićem se je 7. 7. 2020 v oddaji Globine na Radiu Ognjišče pogovarjal Blaž Lesnik.
 

VZGOJA: Nova številka revije in Koledar 2020/2021

V žarišču 86. številke (junij 2020) revije Vzgoja pišemo o spolni identiteti. Kako se razvija spolna identiteta, kakšna je vloga matere in kakšna očeta, kaj pomeni biti oče in kaj mati. Avtorji pišejo tudi o razvoju teorije spola, opozarjajo na njene nevarnosti ter pišejo o neskladju med biološkim spolom in spolno identiteto.

V rubriki Naš pogovor se je Silvo Šinkovec pogovarjal z dr. Tatjano Kikec, geografinjo, ki raziskuje hidrogeografijo in vključevanje IKT v izobraževanje.

V rubriki Biti vzgojitelj predstavljamo Valentina Vodnika ter prikazujemo drugačne načine učenja matematike.

V rubriki Vzgojni načrt objavljamo pismo Deklice z Rastočo knjigo ter prispevek o šolanju na daljavo v času epidemije koronavirusa – izpod peresa učiteljice in mame v eni osebi. 

V rubriki Starši pišemo o vzgojnih slogih v družinah, o tem, zakaj so otroci v družini med seboj tao različni ter o reševanju konfliktov,  kar je vseživljenjska veščina.

Več o drugih rubrikah, citati inpredstavitev 20-letne tradicije revije …

Za vas imamo dve zanimivi ponudbi: 
– za vse, ki boste do konca julija naročili letno naročnino na revijo Vzgoja, velja cena naročnine le 20,5 €. 
– za junijsko številko (86) revije Vzgoja pa je cena le 5,3 €.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2020 je 23 €. Novi naročniki prejmejo lepo knjižno darilo. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod po ceni 5,80 €. Številko 86 lahko naročite tukaj.  Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@gmail.com.

 

 

Društvo katoliških pedagogov Slovenije od leta 2000 naprej izdaja žepni koledar VZGOJA. Primeren je za načrtovanje dejavnosti v šolskem in pastoralnem letu. Tedenske misli in dnevna mašna berila dajejo poseben ton praznikom in drugim obdobjem leta. Zaradi formata v velikosti knjižice (100 x 190 mm) je zelo priročen. Obsega 180 strani.

Koledar VZGOJA 2020/21 obsega obdobje od avgusta 2020 do decembra 2021. Izzid: 10. julij 2020.

Cena koledarja Vzgoja 2020/21 je 6,50 EUR (+ poštnina). Če ga kupite ali naročite na uredništvu, je cena posameznega izvoda le 6,00 EUR. Če ste član/ica DKPS ali naročite 10 koledarjev ali več, imate še dodaten 5% popust: cena posameznega izvoda je le 5,70 EUR (+ poštnina).

Koledar lahko kupite v pisarni DKPS ali vam ga pošljemo po pošti. Naročite ga preko spodnje naročilnice. Na voljo je tudi v nekaterih knjigarnah po večjih slovenskih mestih.

Poštnina: 1-2 x KOL 2,5 €; 3-4 x KOL 3 €; 5-10 x KOL 4 €; 11-27 x KOL 5,8 €; več kot 28 KOL 7 €

Slovesnost ob nastopa službe p. Mirana Žvanuta, novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove

Menjava provinciala Slovenske province Družbe Jezusove

V cerkvi sv. Jožefa na Poljanah je v soboto, 27. junija, potekala sveta maša, med katero so se Bogu zahvalili za dosedanjega provinciala p. Ivana Brescianija DJ in prosili milosti za novega provinciala slovenske province Družbe Jezusove p. Mirana Žvanuta DJ. Praznovanje je bilo nekoliko skromnejše zaradi previdnostnih ukrepov proti širjenju koronavirusa, a poleg 23 jezuitov se je sv. maše in klepeta po njej udeležilo še ok. 150 sodelavcev, sorodnikov in prijateljev.

Franc Kejžar, Marjan Kokalj, Miran Žvanut, Ivan Bresciani

Ob dosedanjem provincialu p. Ivanu Brescianiju (2014-2020) so delo zaključili provincialov socij (tajnik) p. Franc Kejžar ter svetovalci p. Damjan Ristić, p. France Zupančič in p. Ivan Platovnjak. Novemu provincialu p. Miranu Žvanutu bo socij p. Marjan Kokalj, svetovalci pa p. France Kejžar, p. Janez Poljanšek in p. Milan Bizant.

Foto Žiga Lovšin in Rok Bečan.

Poglej še:

  • Vatican News v slovenščini, del posnetka pridige p. Ivana Brescianija in posnetek celotne sv. maše
  • FB Vatican News, fotografije p. Ivan Rampre DJ
  • Iz revije Slovenski jezuiti objavljamo odlomek iz pogovorov z dosedanjim in novim provincialom, ki ju je pripravil p. Marjan Kokalj. (spodaj pod galerijo)

p. Ivan Bresciani SJ, provincial 2014-2020

Pater Ivan, kako se počutiš po šestih letih provincialata; kot je videti, si jih dobro preživel, čeprav najbrž veš, kaj je utrujenost?

Šest let je hitro minilo in tudi to je dobro znamenje, ker pomeni, da je bilo dovolj dela, skrbi in truda. V teh šestih letih sem občutil veliko milost. Verjamem, da me je Bog vodil in kljub napakam in omejitvam, sem velikokrat čutil božjo bližino v meni. Veliko sem se naučil v teh šestih letih in utrujenost, ki jo sedaj čutim, je pozitivne narave, ker sem hvaležen za to bogato obdobje.

Mislim, da lahko rečem, da si bil provincial, ki je marsikaj uspel premakniti. Med drugim si usmeril delo še posebej v mladinski apostolat z ustanovitvijo dveh kolegijev za študente, dal jezuita v pomoč škofiji Maribor kot župnika Univerzitetne župnije Maribor, omogočil enemu jezuitu, da se je veliko posvečal delu s skavti, reorganiziral si je Zavod sv. Ignacija in namembnost stavb tam, okrepil si župnijsko ekipo v Dravljah ter ustanovil novo skupnost v Radljah ob Dravi, navezano na župnijo, ki sedaj lepo uspeva. Ob tem pa je gotovo veliko skritega dela in težav, ki jih nihče ne vidi. Kako gledaš nazaj na opravljeno delo?

Če pogledam nazaj svojih šest let provincialata, čutim v sebi veliko hvaležnost Bogu za milosti, ki sem je bil deležen. Premikov je bilo res veliko, a menim, da so bili potrebni. Dejstvo pa je, da se že po naravi ne odločam sam, ampak potrebujem veliko mnenj in nasvetov, ki mi pomagajo pri razločevanju. Redkokdaj sem sledil zgolj neki moji misli od začetka do konca, ne da bi poslušal še druge nasvete. Nemalokrat se je zgodilo, da sem začutil navdih v sobratu in to sprejel za svojo odločitev. Menim, da ni najtežje sprejeti odločitev, ampak nositi posledice odločitve. Najtežje je nositi križ, ki ni tvoj. Če z eno mislijo zajamem teh šest let, lahko mirno rečem, da mi je dano veselje za opravljeno delo, a ne zato, ker bi bilo vse dobro opravljeno, pač pa zaradi vere, da bo Gospod sam vse očistil, spremenil in dopolnil v njegovo telo. In to mi daje globok notranji mir. Obenem pa bi se rad zahvalil tudi konzultu naše jezuitske province in predstojnikom, posameznim delegatom in laikom za sodelovanje. Sam bi resnično ničesar ne uspel narediti.

 

Kaj bi zaželel novemu provincialu na pot?

Novemu provincialu Miranu Žvanutu želim obilo blagoslova. Naj ga spremlja podoba dobrega pastirja, ki pozna glas svojih ovc in te poznajo njegov glas. Dobri pastir da življenje za svoje ovce. V tem je srčika poslanstva.

 

p. Miran Žvanut, provincial 2020-

Pater Miran, jezuitski general ti je zaupal službo provinciala Slovenske province Družbe Jezusove; kakšni so prvi občutki po imenovanju in kakšne prve misli, ko pomisliš na provinco?

Ko mi je sedanji provincial p. Ivan Bresciani sporočil novico o imenovanju, sem ostal brez besed. Bil sem presenečen in v šoku, kljub temu, da sem vedel, da je tudi moje ime na seznamu. Nekako sem mislil, da bo šel »ta kelih mimo mene«. V ozadju pa sem po imenovanju čutil hvaležnost, občutke zaupanja in seveda odgovornost, ki jo prinaša novo poslanstvo. Vendar verjamem, da mi bo Gospod, ki mi je naložil ta križ, le tega tudi pomagal nositi. V meni se predvsem poraja želja po povezovanju in služenju provinci. To so prve misli, ki mi rojijo po glavi; kako in na kakšen način ter na podlagi izkušenj, ki jih imam pri delu na župniji, to tudi udejanjiti.

Kako danes na splošno vidiš Družbo Jezusovo v svetu?

Družbo Jezusovo vidim kot zelo dinamično in odzivno. Prilagaja se potrebam časa in išče poti kako se približati človeku, mu dati dostojanstvo in upanje. To vidimo tudi iz univerzalnih apostolskih preferenc Družbe Jezusove, razglašenih lansko leto: pokazati pot k Bogu z Duhovnimi vajami in razločevanjem, hoditi skupaj z ubogimi, izključenimi iz sveta, ranjenimi v lastnem dostojanstvu, v poslanstvu sprave in pravičnosti, spremljati mlade pri ustvarjanju prihodnosti v upanju in sodelovati pri skrbi za Skupni dom oz. stvarstvo, ki nam je podarjeno.

Jezuiti želimo biti aktivni na vseh področjih in sooblikovati današnji svet, ga poskušati razumeti in biti akterji, ne samo pasivni opazovalci. Ponosen, vesel in hvaležen sem, da sem jezuit, da sem član Družbe Jezusove, ki deluje na tako različnih področjih in ki prinaša današnjemu svetu vero in upanje.

Kako vidiš prihodnost Slovenske province?

Težko je karkoli predvideti. Trenutno ni veliko mladih jezuitov, kar je predpogoj za normalen razvoj in delo, vendar sem optimist in verjamem, da bo Bog stvari že tako obrnil, da bo prav. Prihodnost je gotovo v povezovanju z drugimi evropskimi provincami in sodelovanju z lokalno cerkvijo in škofi. Jezuiti imamo veliko znanja in izkušenj, s katerimi lahko pomagamo slovenski Cerkvi in to moramo vnovčiti.

Kaj bi na koncu povedal našim bralkam in bralcem?

V drugi točki druge uvodne vaje Kontemplacije za dosego ljubezni, je Ignacij zapisal: »Opazoval bom, kako Bog prebiva v stvareh: prvinam daje bivanje, rastlinam življenje, živalim čutenje, ljudem umevanje. In tako prebiva v meni, ko mi daje, da sem, da živim, čutim in spoznavam; dela me tudi za svoje svetišče, saj sem ustvarjen po vzoru in podobi njegovega božjega veličastva.« Prav to želim bralkam in bralcem, da bi se zavedali lepote življenja in Božje navzočnosti v nas.

Zlata maša p. Jožeta Robleka v Preddvoru

V nedeljo 28. 6. 2020 se je pred župnijsko cerkvijo sv. Petra v Preddvoru zbralo lepo občestvo domačinov in prijateljev ob zlati maši jezuita p. Jožeta Robleka. Pozdrav domačinov je ob občinskem prazniku izrekel župan Preddvora Rok Roblek, cerkveno slovesnost z blagoslovom petih novih zvonov župnijske cerkve pa je vodil župnik Pavel Okoliš. Pridigar jezuit p. Peter Rožič je zbrane povabil, naj prejmemo in sprejmemo Jezusa kot brata, vključno z njegovim križem: “Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden” (Mt 10,38).

Jože Roblek se je rodil 1938 v Bašlju pri Preddvoru v kmečki družini s 6 otroci. Po maturi v Pazinu je vstopil v bogoslovje ljubljanske nadškofije, leto kasneje pa v jezuitski noviciat v Zagrebu. Po študiju teologije (še v Innsbrucku, v Ljubljani je doktoriral 1977) in mašniškem posvečenju 1970 je deloval kot vzgojitelj v jezuitskem malem semenišču, noviciatu in pripravah na zadnje zaobljube ter kot spiritual v ljubljanskem bogoslovju. Tri desetletja je deloval v Mariboru, zadnjih deset let pa spet deluje v Ljubljani, namreč v skupnosti sv. Jožefa in v Ignacijevem domu duhovnosti (IDD), kot voditelj duhovnih vaj in duhovni spremljevalec. Ob zlati maši je izšla njegova knjiga, dobite jo v IDD v Ljubljani, z Jožetovim novomašnim geslom kot naslovom: “Kristus me je vzljubil in daroval zame samega seme” (Gal 2,20).

ELSi’A – the European Laudato Si’ Alliance

ELSi’A – Evropska zaveza ‘Hvaljen, moj Gospod’
 
Kako se naj na globalne ekološke spremembe odzovemo Evropejci, v duhu kščanske skrbi za svet?
 
Navdih izhaja iz duha molitve in razmišljanja, ki prežema papeževo encikliko Laudato Si ‘ (Hvaljen, moj Gospod; letos praznojemo 5 let dokumenta – 2015). Papež Frančišek govori o “pospeševanju.” Čeprav so spremembe del delovanja zapletenih sistemov, lahko hitre in nenehne spremembe povzročijo “škodo svetu in kakovosti življenja večjega dela človeštva.” Papež Frančišek poziva k paradoksu: Da bi dojeli nujnost situacije, v kateri smo se znašli, moramo upočasniti in poslušati. Naučiti se moramo ustaviti in se spraševati v tem čudovitem domu, ki si ga vsi delimo.

V tem duhu se je skupina ljudi, ki delajo za zavezo ELSi’A, skupaj odpravila v opatijo Drongen blizu Gent-a. “Izjava ELSiAA: Ljudje lista” (prim. videoposnetek), je bila navdih za ta umik in vneto sprejeta od vseh, ki so se ga udeležili. Več: spletna stran JESC.
 
Sodelujoči v zavezi ELSi’A:
  • COMECE – Komisija škofovskih konferenc EU;
  • CIDSE – mednarodna družina katoliških organizacij za socialno pravičnost;
  • GCCM – Globalno katoliško podnebno gibanje;
  • JESC – Jezuitski evropski socialni center;
  • Pravičnost in mir Evropa;
  • CCEE – Konferenca Sveta škofov Evrope. (član opazovalec)