Arhiv avtorja:Rok Bečan

Slovesnost ob nastopa službe p. Mirana Žvanuta, novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove

Menjava provinciala Slovenske province Družbe Jezusove

V cerkvi sv. Jožefa na Poljanah je v soboto, 27. junija, potekala sveta maša, med katero so se Bogu zahvalili za dosedanjega provinciala p. Ivana Brescianija DJ in prosili milosti za novega provinciala slovenske province Družbe Jezusove p. Mirana Žvanuta DJ. Praznovanje je bilo nekoliko skromnejše zaradi previdnostnih ukrepov proti širjenju koronavirusa, a poleg 23 jezuitov se je sv. maše in klepeta po njej udeležilo še ok. 150 sodelavcev, sorodnikov in prijateljev.

Ob dosedanjem provincialu p. Ivanu Brescianiju (2014-2020) so delo zaključili provincialov socij (tajnik) p. Franc Kejžar ter svetovalci p. Damjan Ristić, p. France Zupančič in p. Ivan Platovnjak. Novemu provincialu p. Miranu Žvanutu bo socij p. Marjan Kokalj, svetovalci pa p. France Kejžar, p. Janez Poljanšek in p. Milan Bizant.

Iz revije Slovenski jezuiti objavljamo odlomek iz pogovorov z dosedanjim in novim provincialom, ki ju je pripravil p. Marjan Kokalj. Foto Žiga Lovšin in Rok Bečan.

 

p. Ivan Bresciani SJ, provincial 2014-2020

Pater Ivan, kako se počutiš po šestih letih provincialata; kot je videti, si jih dobro preživel, čeprav najbrž veš, kaj je utrujenost?

Šest let je hitro minilo in tudi to je dobro znamenje, ker pomeni, da je bilo dovolj dela, skrbi in truda. V teh šestih letih sem občutil veliko milost. Verjamem, da me je Bog vodil in kljub napakam in omejitvam, sem velikokrat čutil božjo bližino v meni. Veliko sem se naučil v teh šestih letih in utrujenost, ki jo sedaj čutim, je pozitivne narave, ker sem hvaležen za to bogato obdobje.

Mislim, da lahko rečem, da si bil provincial, ki je marsikaj uspel premakniti. Med drugim si usmeril delo še posebej v mladinski apostolat z ustanovitvijo dveh kolegijev za študente, dal jezuita v pomoč škofiji Maribor kot župnika Univerzitetne župnije Maribor, omogočil enemu jezuitu, da se je veliko posvečal delu s skavti, reorganiziral si je Zavod sv. Ignacija in namembnost stavb tam, okrepil si župnijsko ekipo v Dravljah ter ustanovil novo skupnost v Radljah ob Dravi, navezano na župnijo, ki sedaj lepo uspeva. Ob tem pa je gotovo veliko skritega dela in težav, ki jih nihče ne vidi. Kako gledaš nazaj na opravljeno delo?

Če pogledam nazaj svojih šest let provincialata, čutim v sebi veliko hvaležnost Bogu za milosti, ki sem je bil deležen. Premikov je bilo res veliko, a menim, da so bili potrebni. Dejstvo pa je, da se že po naravi ne odločam sam, ampak potrebujem veliko mnenj in nasvetov, ki mi pomagajo pri razločevanju. Redkokdaj sem sledil zgolj neki moji misli od začetka do konca, ne da bi poslušal še druge nasvete. Nemalokrat se je zgodilo, da sem začutil navdih v sobratu in to sprejel za svojo odločitev. Menim, da ni najtežje sprejeti odločitev, ampak nositi posledice odločitve. Najtežje je nositi križ, ki ni tvoj. Če z eno mislijo zajamem teh šest let, lahko mirno rečem, da mi je dano veselje za opravljeno delo, a ne zato, ker bi bilo vse dobro opravljeno, pač pa zaradi vere, da bo Gospod sam vse očistil, spremenil in dopolnil v njegovo telo. In to mi daje globok notranji mir. Obenem pa bi se rad zahvalil tudi konzultu naše jezuitske province in predstojnikom, posameznim delegatom in laikom za sodelovanje. Sam bi resnično ničesar ne uspel narediti.

 

Kaj bi zaželel novemu provincialu na pot?

Novemu provincialu Miranu Žvanutu želim obilo blagoslova. Naj ga spremlja podoba dobrega pastirja, ki pozna glas svojih ovc in te poznajo njegov glas. Dobri pastir da življenje za svoje ovce. V tem je srčika poslanstva.

 

p. Miran Žvanut, provincial 2020-

Pater Miran, jezuitski general ti je zaupal službo provinciala Slovenske province Družbe Jezusove; kakšni so prvi občutki po imenovanju in kakšne prve misli, ko pomisliš na provinco?

Ko mi je sedanji provincial p. Ivan Bresciani sporočil novico o imenovanju, sem ostal brez besed. Bil sem presenečen in v šoku, kljub temu, da sem vedel, da je tudi moje ime na seznamu. Nekako sem mislil, da bo šel »ta kelih mimo mene«. V ozadju pa sem po imenovanju čutil hvaležnost, občutke zaupanja in seveda odgovornost, ki jo prinaša novo poslanstvo. Vendar verjamem, da mi bo Gospod, ki mi je naložil ta križ, le tega tudi pomagal nositi. V meni se predvsem poraja želja po povezovanju in služenju provinci. To so prve misli, ki mi rojijo po glavi; kako in na kakšen način ter na podlagi izkušenj, ki jih imam pri delu na župniji, to tudi udejanjiti.

Kako danes na splošno vidiš Družbo Jezusovo v svetu?

Družbo Jezusovo vidim kot zelo dinamično in odzivno. Prilagaja se potrebam časa in išče poti kako se približati človeku, mu dati dostojanstvo in upanje. To vidimo tudi iz univerzalnih apostolskih preferenc Družbe Jezusove, razglašenih lansko leto: pokazati pot k Bogu z Duhovnimi vajami in razločevanjem, hoditi skupaj z ubogimi, izključenimi iz sveta, ranjenimi v lastnem dostojanstvu, v poslanstvu sprave in pravičnosti, spremljati mlade pri ustvarjanju prihodnosti v upanju in sodelovati pri skrbi za Skupni dom oz. stvarstvo, ki nam je podarjeno.

Jezuiti želimo biti aktivni na vseh področjih in sooblikovati današnji svet, ga poskušati razumeti in biti akterji, ne samo pasivni opazovalci. Ponosen, vesel in hvaležen sem, da sem jezuit, da sem član Družbe Jezusove, ki deluje na tako različnih področjih in ki prinaša današnjemu svetu vero in upanje.

Kako vidiš prihodnost Slovenske province?

Težko je karkoli predvideti. Trenutno ni veliko mladih jezuitov, kar je predpogoj za normalen razvoj in delo, vendar sem optimist in verjamem, da bo Bog stvari že tako obrnil, da bo prav. Prihodnost je gotovo v povezovanju z drugimi evropskimi provincami in sodelovanju z lokalno cerkvijo in škofi. Jezuiti imamo veliko znanja in izkušenj, s katerimi lahko pomagamo slovenski Cerkvi in to moramo vnovčiti.

Kaj bi na koncu povedal našim bralkam in bralcem?

V drugi točki druge uvodne vaje Kontemplacije za dosego ljubezni, je Ignacij zapisal: »Opazoval bom, kako Bog prebiva v stvareh: prvinam daje bivanje, rastlinam življenje, živalim čutenje, ljudem umevanje. In tako prebiva v meni, ko mi daje, da sem, da živim, čutim in spoznavam; dela me tudi za svoje svetišče, saj sem ustvarjen po vzoru in podobi njegovega božjega veličastva.« Prav to želim bralkam in bralcem, da bi se zavedali lepote življenja in Božje navzočnosti v nas.

Poglej še:

  • Vatican News v slovenščini, del posnetka pridige p. Ivana Brescianija
  • FB Vatican News, fotografije

ELSi’A – the European Laudato Si’ Alliance

ELSi’A – Evropska zaveza ‘Hvaljen, moj Gospod’
 
Kako se naj na globalne ekološke spremembe odzovemo Evropejci, v duhu kščanske skrbi za svet?
 
Navdih izhaja iz duha molitve in razmišljanja, ki prežema papeževo encikliko Laudato Si ‘ (Hvaljen, moj Gospod; letos praznojemo 5 let dokumenta – 2015). Papež Frančišek govori o “pospeševanju.” Čeprav so spremembe del delovanja zapletenih sistemov, lahko hitre in nenehne spremembe povzročijo “škodo svetu in kakovosti življenja večjega dela človeštva.” Papež Frančišek poziva k paradoksu: Da bi dojeli nujnost situacije, v kateri smo se znašli, moramo upočasniti in poslušati. Naučiti se moramo ustaviti in se spraševati v tem čudovitem domu, ki si ga vsi delimo.

V tem duhu se je skupina ljudi, ki delajo za zavezo ELSi’A, skupaj odpravila v opatijo Drongen blizu Gent-a. “Izjava ELSiAA: Ljudje lista” (prim. videoposnetek), je bila navdih za ta umik in vneto sprejeta od vseh, ki so se ga udeležili. Več: spletna stran JESC.
 
Sodelujoči v zavezi ELSi’A:
  • COMECE – Komisija škofovskih konferenc EU;
  • CIDSE – mednarodna družina katoliških organizacij za socialno pravičnost;
  • GCCM – Globalno katoliško podnebno gibanje;
  • JESC – Jezuitski evropski socialni center;
  • Pravičnost in mir Evropa;
  • CCEE – Konferenca Sveta škofov Evrope. (član opazovalec)
 

Zlata maša p. Jožeta Robleka DJ

Jezuit p. Jože Roblek letos praznuje 50 let mašniškega posvečenja (1970). Osrednje praznovanje, zlata sv. maša, bo v njegovi domači župniji, Preddvoru na Gorenjskem, ob župnijskem prazniku sv. Petra, v nedeljo 28. 6. 2020.

p. Jože Roblek kot novomašnik 1970

Ob priložnosti bo izšla knjiga p. Robleka s premišljevanji o rodnem Bašlju in gori Storžič nad njim, s prispevki in intervjujem o duhovnosti ter s pričevanji patrovih prijateljev. Naslov knjige je patrovo novomašno geslo: “Kristus me je vzljubil in zame daroval samega sebe” (Gal 2,20).

Umestitev novega provinciala Družbe Jezusove p. Mirana Žvanuta

Slovenska provinca Družbe Jezusove vabi na slovesnost, srečanje slovenskih jezuitov in prijateljev pri sv. maši v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, v soboto 27. 6. 2020 ob 17.00. Zahvalili se bomo dosedanjemu provincialu p. Ivanu Brescianiju in njegovim sodelavcem, z molitvijo pa v novo službo provinciala pospremili p. Mirana Žvanuta. 

Ob povezovanju v Božje občestvo bo po sv. maši priložnost za prijateljski klepet, prišli bodo jezuitje iz tujine, na voljo bodo tudi nove številke jezuitskih revij. Dobrodošli!