Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo? S p. Damjanom Ristićem se je 7. 7. 2020 v oddaji Globine na Radiu Ognjišče pogovarjal Blaž Lesnik.V žarišču 86. številke (junij 2020) 
revije Vzgoja pišemo o spolni identiteti. Kako se razvija spolna identiteta, kakšna je vloga matere in kakšna očeta, kaj pomeni biti oče in kaj mati. Avtorji pišejo tudi o razvoju teorije spola, opozarjajo na njene nevarnosti ter pišejo o neskladju med biološkim spolom in spolno identiteto.
V rubriki Naš pogovor se je Silvo Šinkovec pogovarjal z dr. Tatjano Kikec, geografinjo, ki raziskuje hidrogeografijo in vključevanje IKT v izobraževanje.
V rubriki Biti vzgojitelj predstavljamo Valentina Vodnika ter prikazujemo drugačne načine učenja matematike.
V rubriki Vzgojni načrt objavljamo pismo Deklice z Rastočo knjigo ter prispevek o šolanju na daljavo v času epidemije koronavirusa – izpod peresa učiteljice in mame v eni osebi.
V rubriki Starši pišemo o vzgojnih slogih v družinah, o tem, zakaj so otroci v družini med seboj tao različni ter o reševanju konfliktov, kar je vseživljenjska veščina.
Več o drugih rubrikah, citati inpredstavitev 20-letne tradicije revije …
Za vas imamo dve zanimivi ponudbi:
– za vse, ki boste do konca julija naročili letno naročnino na revijo Vzgoja, velja cena naročnine le 20,5 €.
– za junijsko številko (86) revije Vzgoja pa je cena le 5,3 €.
Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2020 je 23 €. Novi naročniki prejmejo lepo knjižno darilo. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod po ceni 5,80 €. Številko 86 lahko naročite tukaj. Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@gmail.com.
Društvo katoliških pedagogov Slovenije od leta 2000 naprej izdaja žepni koledar VZGOJA. Primeren je za načrtovanje dejavnosti v šolskem in pastoralnem letu. Tedenske misli in dnevna mašna berila dajejo poseben ton praznikom in drugim obdobjem leta. Zaradi formata v velikosti knjižice (100 x 190 mm) je zelo priročen. Obsega 180 strani.
Koledar VZGOJA 2020/21 obsega obdobje od avgusta 2020 do decembra 2021. Izzid: 10. julij 2020.
Cena koledarja Vzgoja 2020/21 je 6,50 EUR (+ poštnina). Če ga kupite ali naročite na uredništvu, je cena posameznega izvoda le 6,00 EUR. Če ste član/ica DKPS ali naročite 10 koledarjev ali več, imate še dodaten 5% popust: cena posameznega izvoda je le 5,70 EUR (+ poštnina).
Koledar lahko kupite v pisarni DKPS ali vam ga pošljemo po pošti. Naročite ga preko spodnje naročilnice. Na voljo je tudi v nekaterih knjigarnah po večjih slovenskih mestih.
Poštnina: 1-2 x KOL 2,5 €; 3-4 x KOL 3 €; 5-10 x KOL 4 €; 11-27 x KOL 5,8 €; več kot 28 KOL 7 €
Menjava provinciala Slovenske province Družbe Jezusove
V cerkvi sv. Jožefa na Poljanah je v soboto, 27. junija, potekala sveta maša, med katero so se Bogu zahvalili za dosedanjega provinciala p. Ivana Brescianija DJ in prosili milosti za novega provinciala slovenske province Družbe Jezusove p. Mirana Žvanuta DJ. Praznovanje je bilo nekoliko skromnejše zaradi previdnostnih ukrepov proti širjenju koronavirusa, a poleg 23 jezuitov se je sv. maše in klepeta po njej udeležilo še ok. 150 sodelavcev, sorodnikov in prijateljev.
Franc Kejžar, Marjan Kokalj, Miran Žvanut, Ivan Bresciani
Ob dosedanjem provincialu p. Ivanu Brescianiju (2014-2020) so delo zaključili provincialov socij (tajnik) p. Franc Kejžar ter svetovalci p. Damjan Ristić, p. France Zupančič in p. Ivan Platovnjak. Novemu provincialu p. Miranu Žvanutu bo socij p. Marjan Kokalj, svetovalci pa p. France Kejžar, p. Janez Poljanšek in p. Milan Bizant.
Foto Žiga Lovšin in Rok Bečan.
Poglej še:
- Vatican News v slovenščini, del posnetka pridige p. Ivana Brescianija in posnetek celotne sv. maše
- FB Vatican News, fotografije p. Ivan Rampre DJ
- Iz revije Slovenski jezuiti objavljamo odlomek iz pogovorov z dosedanjim in novim provincialom, ki ju je pripravil p. Marjan Kokalj. (spodaj pod galerijo)
Sv. Jožef 
berila 
prošnje 
darovanje 
MePZ Dravlje 
dosedanji socij p. Franc Kejžar 
novi socij p. Marjan Kokalj 
klepet po maši 
p. Ivan Bresciani SJ, provincial 2014-2020
Pater Ivan, kako se počutiš po šestih letih provincialata; kot je videti, si jih dobro preživel, čeprav najbrž veš, kaj je utrujenost?
Šest let je hitro minilo in tudi to je dobro znamenje, ker pomeni, da je bilo dovolj dela, skrbi in truda. V teh šestih letih sem občutil veliko milost. Verjamem, da me je Bog vodil in kljub napakam in omejitvam, sem velikokrat čutil božjo bližino v meni. Veliko sem se naučil v teh šestih letih in utrujenost, ki jo sedaj čutim, je pozitivne narave, ker sem hvaležen za to bogato obdobje.
…
Mislim, da lahko rečem, da si bil provincial, ki je marsikaj uspel premakniti. Med drugim si usmeril delo še posebej v mladinski apostolat z ustanovitvijo dveh kolegijev za študente, dal jezuita v pomoč škofiji Maribor kot župnika Univerzitetne župnije Maribor, omogočil enemu jezuitu, da se je veliko posvečal delu s skavti, reorganiziral si je Zavod sv. Ignacija in namembnost stavb tam, okrepil si župnijsko ekipo v Dravljah ter ustanovil novo skupnost v Radljah ob Dravi, navezano na župnijo, ki sedaj lepo uspeva. Ob tem pa je gotovo veliko skritega dela in težav, ki jih nihče ne vidi. Kako gledaš nazaj na opravljeno delo?
Če pogledam nazaj svojih šest let provincialata, čutim v sebi veliko hvaležnost Bogu za milosti, ki sem je bil deležen. Premikov je bilo res veliko, a menim, da so bili potrebni. Dejstvo pa je, da se že po naravi ne odločam sam, ampak potrebujem veliko mnenj in nasvetov, ki mi pomagajo pri razločevanju. Redkokdaj sem sledil zgolj neki moji misli od začetka do konca, ne da bi poslušal še druge nasvete. Nemalokrat se je zgodilo, da sem začutil navdih v sobratu in to sprejel za svojo odločitev. Menim, da ni najtežje sprejeti odločitev, ampak nositi posledice odločitve. Najtežje je nositi križ, ki ni tvoj. Če z eno mislijo zajamem teh šest let, lahko mirno rečem, da mi je dano veselje za opravljeno delo, a ne zato, ker bi bilo vse dobro opravljeno, pač pa zaradi vere, da bo Gospod sam vse očistil, spremenil in dopolnil v njegovo telo. In to mi daje globok notranji mir. Obenem pa bi se rad zahvalil tudi konzultu naše jezuitske province in predstojnikom, posameznim delegatom in laikom za sodelovanje. Sam bi resnično ničesar ne uspel narediti.
…
Kaj bi zaželel novemu provincialu na pot?
Novemu provincialu Miranu Žvanutu želim obilo blagoslova. Naj ga spremlja podoba dobrega pastirja, ki pozna glas svojih ovc in te poznajo njegov glas. Dobri pastir da življenje za svoje ovce. V tem je srčika poslanstva.
p. Miran Žvanut, provincial 2020-
Pater Miran, jezuitski general ti je zaupal službo provinciala Slovenske province Družbe Jezusove; kakšni so prvi občutki po imenovanju in kakšne prve misli, ko pomisliš na provinco?
Ko mi je sedanji provincial p. Ivan Bresciani sporočil novico o imenovanju, sem ostal brez besed. Bil sem presenečen in v šoku, kljub temu, da sem vedel, da je tudi moje ime na seznamu. Nekako sem mislil, da bo šel »ta kelih mimo mene«. V ozadju pa sem po imenovanju čutil hvaležnost, občutke zaupanja in seveda odgovornost, ki jo prinaša novo poslanstvo. Vendar verjamem, da mi bo Gospod, ki mi je naložil ta križ, le tega tudi pomagal nositi. V meni se predvsem poraja želja po povezovanju in služenju provinci. To so prve misli, ki mi rojijo po glavi; kako in na kakšen način ter na podlagi izkušenj, ki jih imam pri delu na župniji, to tudi udejanjiti.
…
Kako danes na splošno vidiš Družbo Jezusovo v svetu?
Družbo Jezusovo vidim kot zelo dinamično in odzivno. Prilagaja se potrebam časa in išče poti kako se približati človeku, mu dati dostojanstvo in upanje. To vidimo tudi iz univerzalnih apostolskih preferenc Družbe Jezusove, razglašenih lansko leto: pokazati pot k Bogu z Duhovnimi vajami in razločevanjem, hoditi skupaj z ubogimi, izključenimi iz sveta, ranjenimi v lastnem dostojanstvu, v poslanstvu sprave in pravičnosti, spremljati mlade pri ustvarjanju prihodnosti v upanju in sodelovati pri skrbi za Skupni dom oz. stvarstvo, ki nam je podarjeno.
Jezuiti želimo biti aktivni na vseh področjih in sooblikovati današnji svet, ga poskušati razumeti in biti akterji, ne samo pasivni opazovalci. Ponosen, vesel in hvaležen sem, da sem jezuit, da sem član Družbe Jezusove, ki deluje na tako različnih področjih in ki prinaša današnjemu svetu vero in upanje.
Kako vidiš prihodnost Slovenske province?
Težko je karkoli predvideti. Trenutno ni veliko mladih jezuitov, kar je predpogoj za normalen razvoj in delo, vendar sem optimist in verjamem, da bo Bog stvari že tako obrnil, da bo prav. Prihodnost je gotovo v povezovanju z drugimi evropskimi provincami in sodelovanju z lokalno cerkvijo in škofi. Jezuiti imamo veliko znanja in izkušenj, s katerimi lahko pomagamo slovenski Cerkvi in to moramo vnovčiti.
Kaj bi na koncu povedal našim bralkam in bralcem?
V drugi točki druge uvodne vaje Kontemplacije za dosego ljubezni, je Ignacij zapisal: »Opazoval bom, kako Bog prebiva v stvareh: prvinam daje bivanje, rastlinam življenje, živalim čutenje, ljudem umevanje. In tako prebiva v meni, ko mi daje, da sem, da živim, čutim in spoznavam; dela me tudi za svoje svetišče, saj sem ustvarjen po vzoru in podobi njegovega božjega veličastva.« Prav to želim bralkam in bralcem, da bi se zavedali lepote življenja in Božje navzočnosti v nas.
V okviru Papeževe svetovne mreže molitve (PSMM) smo v juniju 2019 povabljeni k molitvi za evangelizacijo: DUHOVNIKI IN NJIHOV NAČIN ŽIVLJENJA: Da bi duhovniki s skromnim in ponižnim načinom življenja zavestno udejanjali svojo solidarnost z najbolj ubogimi.
»Če želimo resnično srečati Kristusa, se moramo dotakniti njegovega telesa v telesih trpečih, revnih kot odgovor na zakramentalno obhajilo, dano v Evharistiji. Kristusovo telo, ki ga lomimo pri svetem bogoslužju, se nam razkriva v ljubezni in deljenju, v obrazih in osebah najbolj ranljivih bratov in sester.«
P. Franc Kejžar DJ, voditelj PSMM v Sloveniji, je napoved tega namena pospremil z naslednjimi bbesedami: Po vsem, kako s(m)o bili duhovniki na tapeti v zadnjem času, je jasno, kako zelo je potrebna molitev zanje/za nas. Ubogi naj bi po papeževih besedah naš način življenja osmišljali, mu dajali smer in nas vodili k solidarnosti in povezanosti. Žalostno je slišati, da ubogi, ranljivi, krhki, nemočni postanejo plen drugih ljudi, ki jih izkoristijo. Še bolj žalostno je, če celo duhovnik izkoristi nemoč in krhkost drugega za svoje egoistične namene. To je sprevržena smer. Prava je ta, ki jo kaže papež, in za to naj bi molili.
Več o molitvenem namenu: Povezava na knjižnico (.pdf) z vsemi molitvenimi nameni v letu 2019.
Ignacijev dom duhovnosti, Ljubljana | 29. januar – 28. februar 2021
Voditelj: p. Janez Poljanšek DJ
Papeževa svetovna mreža molitve (PSMM) v mesecu septembru 2020 vabi: Molímo, da bi ljudje zemeljskih virov ne izropali, temveč si jih delili pravično in spoštljivo.
»Vsako bogastvo, da bi zares bilo dobro, mora imeti družbeno razsežnost.«
Družbeni nauk Cerkve govori o »univerzalni namembnosti dobrin«. Kaj to pomeni? Katekizem katoliške Cerkve pravi: »V začetku je Bog zemljo in njega bogastva zaupal skupnemu upravljanju človeštva, da bi skrbelo zanjo, ji s svojim delom gospodovalo in uživalo njene sadove. Dobrine stvarstva so namenjene vsemu človeškemu rodu« (KKC 2402). In tudi: »Univerzalna namenitev dobrin ostaja primarna, čeprav se za pospeševanje skupnega dobrega zahteva spoštovanje zasebne lastnine, pravice do lastnine in njeno izvrševanje« (KKC 2403).
Božja previdnost ni uredila sveta serijsko. Obstajajo razlike, različni pogoji, različne kulture. Lahko živimo tako, da poskrbimo drug za drugega. Svet je bogat z viri, ki zagotavljajo vse primarne dobrine. Pa vendar mnogi živijo v velikem pomanjkanju in viri, ki se koristijo brez načel, se kvarijo. A svet je en sam! Človeštvo je eno samo! Bogastvo sveta je danes v rokah manjšine, samo nekaterih, revščina in trpljenje pa pride na mnoge, večino ljudi.
Če je na zemlji lakota, to ni zato, ker bi primanjkovalo hrane. Nasprotno, zaradi zahtev trga včasih uničujejo hrano. Kar manjka, je svobodno in dolgoročno podjetništvo, ki bi zagotovilo pravično razdelitev. Kot piše v Katekizmu: »Pri uporabi zemeljskih dobrin mora človek na zunanje reči, ki jih ima zakonito v lasti, gledati ne tako, kakor da so samo njegove, temveč tudi kot na skupne, in sicer v smislu, da morajo koristiti ne zgolj njemu, ampak tudi drugim« (KKC 2404). Vsako bogastvo, da bi zares bilo dobro, mora imeti družbeno razsežnost.
Frančišek, Splošna avdienca, novembra 2018
