29. nedelja med letom: leto B – 2018, misijonska nedelja
»Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mr 10,45)
Danes nas bogoslužje vabi, da razmislimo o posebnosti logike Božjega kraljestva in o kristjanovem misijonskem poslanstvu.
Logika Božjega kraljestva je nakazana že na prvih straneh Svetega pisma, ko Bog v raju izroči Adamu in Evi oblast nad stvarstvom le z enim pridržkom: Gospod Bog je človeku zapovedal in rekel: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl« (1 Mz 2,16-17). Ta jasna prepoved namreč vsebuje globoko sporočilo. Adam in Eva sta svobodna glede upravljanja s stvarstvom, tudi glede uporabe svoje svobode in umskih sposobnosti in v odnosih s svobodnimi bitji, torej z Bogom in med njima, spoznanje glede dobrega in hudega pa si je Stvarnik pridržal sebi. V polnosti spoznati dobro in slabo namreč presega domet ustvarjenega razuma, s katerim je Bog obdaril prva človeka. Ustvarjeni človekov um je sposoben spoznati Božje bistvo in Njegovo voljo le tako, da taka spoznanja sprejme kot poseben Božji dar.
To še zlasti velja za čas po tem, ko sta jedla od drevesa spoznanja in se pregrešila. Po nepokorščini prvih staršev, ko smo ljudje zaznamovani z izvirnim grehom, so človekovi odnosi do Boga, do bližnjega pa tudi do stvarstva slabostni, tako da človek potrebuje še večjo Božjo pomoč, kot je bila potrebna, preden sta Adam in Eva grešila. Ta slabost se kaže tako na osebni ravni, ko človek zaradi izvirnega greha »beži od Boga«, kot da bi se ga bal, ker je nag, kot pravi sveti pisatelj. Isto velja za človekove odnose do ljudi, ko težko gradi kakršnokoli skupnost in potrebuje posebno Božjo pomoč, da živi v skupnosti. To so še posebej izkušali Izraelci skozi vso svojo zgodovino. To stanje danes nazorno opiše prerok Izaija: Gospodu je bilo po volji, da svojega služabnika stre z bridkostjo: če dá svoje življenje v daritev za greh … Za muko svoje duše bo videl luč, do sitega se je bo nagledal, s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik mnoge opravičil, njihove krivde bo nalóžil nase.
V Novi zavezi nas Kristus s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem, z odrešenjem, usposobi in naredi za člane Božjega ljudstva. Zato nas pisatelj pisma Hebrejcem upravičeno spodbuja: Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestólu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala. Biti član skupnosti odrešenih torej ni naša zasluga, ampak je čisti Božji dar.
Evangelist Marko nam v današnjem odlomku nazorno opiše, kako je Jezus vzgajal svoje učence in seveda tudi nas. Ko sta apostola Jakob in Janez Jezusu javno izrazila željo, da ju postavi enega na svojo desnico in enega na levico, je Jezus vse učence poklical k sebi in jim rekel: Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Jakob in Janez sta s svojo prošnjo pokazala, da nista razumela logike življenja, za katero je Jezus pričeval. Za tisto logiko, kot pravi Učitelj, ki mora biti značilna za učenca tako v duhu kot v dejanjih. Isto velja za ostale učence, ki so, kot poroča evangelist, godrnjali nad bratoma. Gospodovanje in služenje, sebičnost in nesebičnost, posedovanje in darovanje, dobičkaželjnost in zastonjskost; to so popolnoma nasprotujoče si logike, ki se soočajo med sabo v vseh časih in krajih, tudi danes in med nami.
Nobenega dvoma pa ni glede poti, ki jo je Jezus izbral, saj te logike učencem – takrat in tudi danes – ne kaže samo z besedami, ampak jo tudi konkretno živi. To je tudi razložil: Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.
Misijonska nedelja pa nas spomni na teološka dejstva, ki bi jih morali imeti vedno v zavesti. Prvo je, da je vsa Cerkev in vsak kristjan v svojem bistvu misijonar, poslanec Jezusa Kristusa. Vsak misijonar je priča Gospodove zmage nad zlom, grehom in smrtjo, je priča vstajenja v času in prostoru, v katerega ga je postavila Božja previdnost.
Te dni bomo skrbno premišljevali v kakšnem smislu bi morali biti kristjani v sekularizirani Evropi – še posebej pa v Sloveniji – misijonarji in priče vstajenja. V Evropi namreč živimo v dobri meri v razkristjanjenih, ateističnih, brezbožnih deželah in kulturah, ki jih je potrebno znova pokristjaniti. Naš misijon je, zgodovinsko gledano, nov izziv za Cerkev, ker oznanjamo evangelij ljudem, ki so odklonilno, napadalno in sovražno naravnani do evangelija.
Za nas še posebej velja Jezusovo zagotovilo, da smo poslani v ta svet in da Bog lahko iz kamna prebudi vernike!
p. Janez Sraka DJ
V nedeljo 15. septemba 2018 je v Genovi v Italiji opravil prve zaobljube v Družbi Jezusovi dotedanji novinec Janez Gorenc.
“Z našimi talenti in omejitvami se bomo darovali Jezusu Kristusu, da bi mu kot sveti Ignacij pinožno služili,” so nas povabili k molitvi zanje. Med sv. mašo, ki je potekala v cerkvi Presv. Jezusovega imena v središču mesta, so zaobljube opravili še Italijana Piero in Giacomo ter Romuna Cornel in Andrei. S tem so zaključili dvoletni noviciat oziroma uvodno formacijo za jezuitski red, ki je potekal pod vodstvom p. Agostina Calettija SI in v družbi drugih novincev v mednarodnem noviciatu nad genovskim zalivom. Janeza so na slovesnosti spremljali slovenski jezuiti, provincial p. Ivan Bresciani, delegat za formacijo p. Milan Bizant ter p. David Bresciani. Manjkala ni Janezova družina, ki je mednarodno srečanje v noviciatu popestrila s slovenskimi dobrotami.
Poleti 2018 so novinci počitnikovali v Sloveniji. Omenjeni peteri novinci so z zaopravljenimi zaobljubami postali jezuitski bogoslovci ali “sholastiki”, študij filozofije (v okviru priprave na duhovništvo) pa od oktobra letos opravljajo na Papeški univerzi Gregoriani v Rimu. med študijem bivajo v jezuitskem semenišču oziroma filozofatu v skupnosti Sv. Sabe (okolica rimskega griča Aventina), tam so se pridružili predhodnjim italijanskim, malteškim, albanskim, španskim in portugalskim jezuitom na tej stopnji vzgoje.
Duhovni odmik za starešine in starešinke
Nazarje| 26.–28. oktober 2018
Odmik za moške “Bolečina – moj sovražnik?”
Ignacijev dom duhovnosti, Ljubljana | 23.–25. november 2018
Tinje Avstrija | 30.11. 2018 – 2.12. 2018
Tinje Avstrija | 11. 01. 2019 – 13. 01. 2019
Duhovna vaje za žene in matere
Sv. Duh pri Škofji loki | 25. 01. 2019 – 27. 01. 2019
Sv. Duh v Škofji loki | 31.05. 2019 – 2.06. 2019
