Sveti Rok Gonzales de Santa Cruz

Mučenec ob Rio Plate

Rok Gonzales de Santa Cruz (1576-1628) je bil eden od najpomembnejših mož, ki so ustanovili jezuitske redukcije v Paragvaju ob Rio Plate. Po rodu iz Paragvaja, rojen je bil v glavnem mestu Asunción leta 1576, je študiral pri jezuitih, vendar je Rok najprej postal škofijski duhovnik. Njegovo prvo poslanstvo je bilo delo z domačini v okolici glavnega mesta. Imel je tako velik uspeh, da ga je škof imenoval za župnika v katedrali. Leta 1609 pa je Rok vstopil v Družbo Jezusovo. Že kot novinca so ga poslali h Guaranom, ki so živeli na obrežjih rek Paraguay in Pilcomayao. Poslan je bil, da bi z njihovim spreobrnjenjem tudi Špancem zagotovil varno plovbo na bližnjici v Peru. Tekoče se je naučil jezika in njegovi govori so imeli uspeh. Čeprav ni bilo veliko Guaranov, ki bi zaprosili za krst, so postali mnogo bolj prijazni in so prenehali z napadi na Asunción.

Rok Gonzales de Santa CruzPo dveh leti v tem prvem misijonu je bil Rok leta 1611 prestavljen v misijon svetega Ignacija, ki se je pod njegovo oskrbo zelo razcvetel. Misijonarji so bili poznani kot reduktorji, beseda prihaja iz reducir, ker so ljudi vodili nazaj k temu, da bi živeli v mestih. Na misijonu svetega Ignacija je Rok oblikoval mestni trg, nadzoroval gradnjo hiš, ustanovil šolo in zgradil cerkev. Razen tega, da je ustvaril kraj bivanja za ljudi, jih je učil tudi osnove poljedelstva in živinoreje. Poleg vsega tega je ljudi tudi poučeval v krščanstvu in pri tem uporabljal risanje, glasbo, procesije in podobno, da bi jih bolj pritegnil.

Prva štiri leta je Rok preživel v misijonu svetega Ignacija tako, da je postavljal podlago za delo, ki ga je v Paragvaju opravljal še naslednjih dvanajst let. Ustanovil je vrsto misijonov ali redukcij, v predelu, ki je danes južna Brazilija, Paragvaj, Urugvaj in severovzhodna Argentina. Njegov uspeh pri misijonskem delu je bil tako velik, ker je bil zelo sposoben na mnogih področjih. Sposoben je bil biti dober tako kot arhitekt, zidar, kmetovalec, zdravnik kot duhovnik. V pomoč je bil tudi njegov način življenja, ki je bil takšen, kot so ga živeli ljudje, tudi jedel je kot in kar so jedli oni. Če je naselje prizadela lakota, jo je prestajal z njimi.

Leta 1619 je Rok postal prvi jezuit, ki je vstopil na območje poznejšega Urugvaja. Eden izmed poglavarjev je namreč prišel iz džungle v eno izmed naselbin in videl kako dobro se razvija. Roka je povabil, naj pride k njegovim ljudem. Pater Gonzalez je povabilo sprejel in leta 1620 ustanovil mesto Concepción. Pozneje je ustanovil še druge postojanke, vključno z Candelaria in misijon Assumption v kraju Iyuí, vasi s 400 prebivalci, ki pa ga je prepustil v oskrbo patru Janezu del Castillo, ki je bil tik pred tem posvečen v duhovnika. Rok pa je skupaj z Alfonsom Rodriguez-om odšel naprej v Caaró, da bi tudi tam ustanovil novo misijonsko postojanko.

Ta dva jezuita sta v Caaró prispela 1. novembra in postojanko poimenoval Vsi sveti. V samo nekaj dneh sta že krstila tri otroke. Njun uspeh je zbodel krajevnega verskega voditelja Nezú-ja, ki jima je zavidal vpliv, ki sta ga imela na ljudi. Odločil se je, da bo na svojem območju pobil vse misijonarje. Pater Gonzales je 15. novembra zjutraj končal sveto mašo in je zapuščal kapelo, ko je opazil nekoga, ki je sestavljal zvon. Sklonil se je, da bi mu pomagal pritrditi žvenkelj, takrat pa ga je napadel eden izmed Nezú-jevih mož in mu s sekiro preklal lobanjo. Ko je pater Rodriguez slišal hrup je prišel ven iz kapele. Tudi njega so takoj pobili na tla. Trupli obeh patrov so vrgli v kapelo in jo zažgali.