Sveti Peter Faber

Eden izmed ustanoviteljev Družbe JezusovePeter Faber (1506 -1546) je eden iz skupine prijateljev v Parizu, ki so skupaj z Ignacijem Lojolskim ustanovili Družbo Jezusovo. Peter je bil sin zelo vernih kmečkih staršev. V mladosti je pasel koze po savojskih planinah na južnem Francoskem. Pri dvanajstih letih je naredil zaobljubo čistosti. Ker je bil zelo nadarjen, je 19 leten odšel na pariško univerzo. Za sostanovalca v kolegiju sv. Barbare je dobil najprej Frančiška Ksaverija, nato pa še Ignacija Lojolskega, ki ga je rešil malodušnosti. Pod Ignacijevim vodstvom je opravil mesečne duhovne vaje in se odločil, da se mu bo pridružil. V juliju 1534 je obhajal prvo sv. mašo in 15. avg. istega leta skupaj z Ignacijem in petimi drugimi tovariši položil tri znamenite zaobljube na Montmartru.

 

Peter FaberKer niso mogli izpolniti tretje zaobljube – v letu dni oditi v sveto deželo -, so odšli v Rim in tam prejeli od papeža razne službe. Peter je najprej poučeval bogoslovje v Rimu. Nato je po papeževem nalogu kot teolog spremljal poslanika cesarja Karla V. v Nemčijo, kjer je deloval kot prvi jezuit na tedaj najbolj ogroženem območju katališke Cerkve. Imel bi nastopiti na razpravi med katoličani in protestanti v Wormsu in Regensburgu, toda Peter se je le malo udejstvoval pri teh razpravah. Njegova moč so bili duhovni pogovori o veri, vodstvu duhovnih vaj, pridige in duhovni nagovori dijakom, duhovnikom in meščanom. Pridobil je Petra Kanizija za novi red.

Iz Nemčije ga je sv. Ignacij poslal na Portugalsko, da tam vizitira hiše in kolegije Družbe Jezusove. Ko je tam končal, se je odpravil v Španijo. Komaj je prispel tja, je že dobil poziv, da mora nemudoma kot papeški teolog na koncil v Trident. Odpotoval je takoj, četudi so mu prijatelji prigovarjali, naj ostane, ker je slabega zdravja. Odvrnil jim je: "Živeti ni potrebno, ubogati pa je." V Rim se je vrnil sredi julija 1546. 1. avgusta pa je že odšel k Bogu po plačilo, star 40 let. Takoj po smrti so ga častili kot blaženega. Papež Pij IV. je to češčenje slovesno potrdil leta 1872.

BI. Peter Faber je bil po značaju blag in dobrohoten ter je osvajal vse, ki so se mu približali. Bil je mož molitve. Boga je znal najti v vseh stvareh. Odlikoval se je v pobožnosti do presvete evharistije, do svetnikov, do angelov. Kamor je prišel, se je priporočal zavetnikom tistega kraja. Njegov duhovni dnevnik Memoriale kaže, kako je bil Peter pozoren na delovanje Sv. Duha v duši. In kako je deloval na duše! Simon Radrigues, eden prvih tovarišev Družbe, je o njem izjavil: "Deloval je z veselo milino in prisrčnostjo, ki je nisem srečal pri nikomer drugem." Orodje njegovega apostolata je bil duhovni pogovor, v katerem je bil pravi mojster, in v vodstvu duhovnih vaj. O njem se je sv. Ignacij izrazil, da je v tem prekosil vse druge.