Blaženi Rudolf Acquaviva

Mučenec v IndijiRodolf Acquaviva (1550-1583) izhaja iz ugledne družine, ki je imela velik vpliv v Italiji. Njegov oče je bil vojvoda v Atriju. Njegov stric je imel službo glavnega upravitelja na dvoru papeža Piju V, ko pa se ji je odpovedal, da bi lahko postal jezuit, je oče želel tja napotiti 17 letnega Rudolfa. Vendar se je tudi Rudolf odločil za jezuite. Več mesecev je potreboval, da je pregovoril očeta, ki se je temu upiral. 2. aprila 1568 pa je vstopil k jezuitom.

Rodolf AcquavivaPo končanem noviciatu, kjer je bil skupaj s svetim Stanislavom Kostko, in študiju humanistike, filozofije in teologije, je bil določen za misijon v Indiji. Iz Rima je odšel v Lizbono na Portugalskem, kjer je bil posvečen v duhovnika leta 1578. Njegovo prvo delo v Indiji, Goa, je bilo poučevanje filozofije v semenišču kolegija St. Paul. Nato pa so ga poslali na enega od največjih podvigov prvih jezuitskih, da bi bil misijonar na dvoru Akbarja velikega mogula.

Akbar je imel izredno željo po znanju in hrepenenje, da bi med muslimane in hindujce, kjer je na verskem področju vladala velika napetost, lahko prinesel mir. Zato je prirejal tedenske verske debate na dvoru v Fatepur Sikri, blizu Agre. Odločil se je, da bo v pogovore vključil tudi krščanske teologe in je zato v kolegij v Goa poslal poslance, naj jezuiti pridejo k njemu in ga poučijo v krščanski veri.

Pater Rudolf in še en jezuit sta prispela na dvor Akbarjev dvor leta 1580. S sabo sta prinesla sveto pismo in upanje, da se bo Indija spreobrnila, če jima bo uspelo pridobiti velikega mogula. Akbar je pokazal veliko zanimanja za krščanstvo in zdelo se je, da mu verjame. Ni pa se bil pripravljen odpovedati svojemu haremu. Po treh letih prizadevanja, se Rudolf spoznal, da do spreobrnitve ne bo prišlo in se je odločil, da se vrne v Goa.

Rodolf AcquavivaPo vrnitvi z dvora je postal predstojnik 12 jezuitom v misijonu Salsette, na polotoku južno od Goa-e. Misijonarji so te kraje pred tem že obiskali, a naleteli na sovražen sprejem pri večinskem hindijskem prebivalstvu, predvsem, ker so kazenske ekspedicije uničile njihova svetišča in templje. Jezuiti so se odločili, da znova poskusijo in obiščejo vseh 66 vasi na polotoku. Želeli so začeti na jugo v vasi Cuncolim, a jih je ustavil krajevni voditelj, ki jim je rekel, da v vas ne morejo zaradi notranjih težav. Po več urah čakanja in vse strašnejših krikih iz vasi, so se odločili, da postavijo križ na kraj kjer bi bila lahko pozneje kapela in odidejo. Žal so izbrali ravno kraj kjer je stal tempelj in ga je kazenska ekspedicija pred letom dni uničila. Ljudje, ki so jih na skrivaj opazovali, so zbrali na stotine jeznih vaščanov, jih obkolili, ubili najprej Rudolfa nato pa še vse štiri jezuite, ki so bili z njim: Patre Petra Berno, Alfonsa Pacheco, Antona Francisco in brata