Zgodovina do leta 1773

Družba Jezusova, ki se je začela leta 1534 kot povezava sedmih prijateljev v Parizu, se je nato naglo širila. Zaradi velikega števila kandidatov v skoraj vseh deželah jim je uspelo organizirati obširno misijonsko dejavnost in pošiljati člane na razne kraje sveta. Samozavestno in pogumno so nastopili in z veliko iznajdljivostjo začrtali nove poti in načine oznanjevanja. Znali so se prilagoditi različnim kulturam.

Prvi jezuiti so se sprva želeli posvetiti izključno neposrednemu oznanjevanju evangelija. Kmalu pa so spoznali, kako pomembni sta vzgoja in izobrazba. Ker države za to niso poskrbele, so jezuiti pričeli ustanavljati šole in univerze. Zaradi njihove kakovosti in brezplačnosti študija so jih začeli vabiti od vsepovsod.

Tako imenovana jezuitska pedagogika je vsebovala tudi gledališče. V njem sta združena moralno poučevanje in razvedrilo, zato je odličen pripomoček za poučevanje širokih ljudskih množic tako v splošnih človeških kot v verskih zadevah.

V redovnih pravilih je priporočeno, naj bo vsak član Družbe Jezusove zadolžen za tisto področje dela, na katerem ima največ darov. Zato so bili jezuiti že od začetka dejavni v najrazličnejših poklicih. Predvsem v do takrat nepoznanih deželah so bili jezuitski misijonarji pionirji na različnih področjih, v geografiji, astronomiji, matematiki, jezikoslovju. Pater Jacques Marquette in šest tovarišev so leta 1673 kot prvi Evropejci prevozili 3 700 kilometrov Mississippija. Še mnogo pomembnejše pa je bilo delo za razvoj v Indiji, Tibetu in predvsem na Kitajskem. Portugalski jezuit António de Andrade je kot prvi Evropejec prečkal Himalajo. Pater Barnabas Cabo je v 17. stoletju iz Južne Amerike v Evropo prinesel skorjo kininovca, imenovano tudi jezuitska skorja, ki so jo več kot 250 let uporabljali kot zdravilo proti malariji.

Matematik Christopher Clavius je odločilno sodeloval pri reformi koledarja papeža Gregorja XIII. v letu 1582 in odkril več kraterjev na Luni. Athanasius Kircher je z izdelavo Laterna magica ustvaril napravo predhodnico današnjih projektorjev. Sestavil je enega prvih strojev za računanje in kot prvi za merjenje temperature uporabil živo srebro.

V jezikoslovju so jezuiti napisali prve slovnice za kitajščino, se prvi posvetili študiju sanskrta v Indiji. V Braziliji so sestavili slovar izrazov, ki so jih razumela vsa indijanska plemena.

V misijonih je bila astronomija v veliko pomoč pri oznanjevalnem delu. Na Kitajskem so jezuite povabili za dvorne astronome in jim zaupali reformo kitajskega koledarja. Pokazali so, da lahko natančneje napovejo sončne in lunine mrke, s čimer so si pridobili spoštovanje domačinov. O intenzivnosti dela jezuitov na področju astronomije pričajo imena 32 jezuitov, ki jih še danes lahko najdemo v lunini geografiji. Po slovenskem jezuitu baronu Halersteinu, astronomu in mandarinu na kitajskem dvoru, je bila leta 2004 poimenovana novo odkrita zvezda.

Na področju današnjih držav Paragvaja, Brazilije, Argentine in Urugvaja so jezuiti za indijanske prebivalce pragozda organizirali tako imenovane redukcije – urejena naselja. Naglo so dosegle uspeh tudi na gospodarskem področju. To je bil poskus, kako v povezavi z misijonskim delom ustvariti tudi nov družbeni in gospodarski red, s čimer bi Indijance zaščitili pred španskim zasužnjevanjem in izkoriščanjem. Ta tako imenovana jezuitska država v Paragvaju je obstajala od leta 1610 do 1767, ko so bili jezuiti izgnani iz Južne Amerike. O teh misijonih govori tudi film Misijon (The Mission).

V prvih desetletjih 18. stoletja je naraščalo nasprotovanje jezuitom. Nasilna ukinitev reda, ki so jo pripravljali evropski vladarji, je potekala postopoma. Od leta 1759 dalje so bili jezuiti pregnani iz posameznih evropskih dežel, dokler ni papež Klemen XIV. julija 1773  podpisal dokument o ukinitvi Družbe Jezusove. V njem je opozoril na zasluge jezuitov pri širjenju vere, hkrati pa poudaril dolžnost, da zaradi miru in preprečitve prepirov in razdora znotraj Cerkve ta red ukine. Do bolj obširne utemeljitve obtožb ni prišlo. Odlok je po nekaj mesecih začel veljati tam, kjer ga je razglasila civilna oblast. Protestantska Prusija in pravoslavna Rusija tega na primer nista storili, zato so jezuiti tam obstali.