Zgodovina

Deset duhovnikov iz različnih delov Evrope se je leta 1539 odločilo, da medsebojno prijateljstvo krepkeje izrazijo. Ustanovili so Družbo Jezusovo, red, znotraj katerega so po poti evangeljskih svetov uboštva, čistosti in pokorščine želeli služiti Bogu in ljudem. Papež Pavel III. je 27. septembra 1540 potrdil osnutek ustanovnih listin družbe.

Skupina se je v začetku tridesetih let 16. stoletja začela zbirati ob Ignaciju iz Loyole, Basku, ki je študiral na pariški univerzi. Imel je poseben dar razločevanja duhov. Z metodo duhovnih vaj je pomagal sebi in drugim odkriti, kaj Bog pričakuje od njih. Gre za globlje prepoznavanje samega sebe, sveta in božjih skrivnosti.

Prvi jezuiti so se od vsega začetka posvečali skrbi za uboge, bolne in izkoriščane ter poučevanju ljudi v krščanskem nauku. Ko so ustanovili red in se dali na razpolago papežu osebno, se je njihovo delovanje razširilo še na troje zelo pomembnih področij: izvenevropski misijoni, šolstvo in utrjevanje vere v evropskih deželah, v katerih se je širila reformacija.