Formacija

Vitraž p. Marka Ivana Rupnika v kapeli v Stični Formacija jezuita obsega celostno osebnostno zorenje za Kristusovo poslanstvo, življenje v skupnosti, spoznavanje reda in študij. Organizirana je v več obdobij. Noviciatu sledi študij filozofije, teologije in praviloma specializacija. Vmes so obdobja praktičnega dela, v katerih jezuit sodeluje pri raznih poslanstvih.

Kdor hoče stopiti v jezuitski red, prosi za sprejem v dvoletni noviciat. To je čas uvajanja, v katerem dodobra spozna red, se duhovno poglablja in v pogovoru s sobrati in z Bogom preverja, če bi vse življenje ostal v redu ali pa bi si izbral drugo pot. Namen noviciata je torej preverjanje poklica za Družbo Jezusovo. Za obe strani obstaja polna svoboda, da se lahko vsak čas drugače odloči. Preverjanje je obojestransko – novinec preverja samega sebe, red preverja svoje novince. To preverjanje se izvaja preko raznih eksperimentov in noviciatskih preizkušenj, kot jih je določil sveti Ignacij. Pravi smisel in namen teh eksperimentov je preveriti, če po eni strani res obstaja Gospodov klic, po drugi pa zrelost in svoboda novinca glede odločitve, da postane član Družbe.

Noviciat kot čas formacije in preverjanja poklica je glavno obdobje preizkušnje. Noviciat je intenzivna duhovna pot, 30-dnevne duhovne vaje so v njenem središču. K noviciatu poleg duhovnih vaj spadajo še drugi eksperimenti ali praktične izkušnje in preizkušnje: izkušnji dela v bolnišnici ali z obrobnimi in peš romanje ter take izkušnje, ki so prilagojene potrebam posameznega novinca. V tem času novinec skuša že živeti življenje jezuita, se pravi živeti v skupnosti in po treh redovnih zaobljubah. Po dveh letih naredi redovne zaobljube in se obveže, da bo za vedno ostal v Družbi.Na Stolu

Merila za poklic jezuita so želja po intenzivnem duhovnem življenju, po tem, da bi svoje življenje posvetil Bogu kot redovni duhovnik ali kot redovni brat; pripravljenost, da sprejme od reda poslanstvo in delo za služenje ljudem; praktična vera in intenzivno delovanje v Katoliški cerkvi; psihično in telesno zdravje; sposobnost za življenje v skupnosti. Formalno je treba upoštevati naslednje: prosilec mora biti moški, neporočen, katoličan, star od 20 do 40 let.

Po civilnem pravu se noviciat šteje že za poklicno izobraževanje. Stroške preživljanja in vsa potrebna zavarovanja v času noviciata prevzame skupnost.

Filozofija je čas po noviciatu, ki je posvečen predvsem študiju filozofije in humanistike. Praviloma traja dve leti. Filozofija je namreč eno glavnih sredstev, s katerimi Družba Jezusova oblikuje človeka. Skozi to obdobje študija človek spoznava odgovore sedanjih in preteklih mislecev na bistvena vprašanja človekovega bivanja ter si pridobi navado kritičnega in pozitivnega razmišljanja o njih.

Magisterij sledi študiju filozofije. Traja od enega do treh let. To obdobje ima v celotni vzgoji jezuita posebno vlogo. Čeprav je apostolska razsežnost jezuitskega življenja navzoča že od noviciata naprej, je magisterij vendarle prvo obdobje, ko jezuit v formaciji živi s sobrati in ves čas posveti delu v skupni apostolski dejavnosti, ki je del poslanstva Družbe Jezusove. Prvi namen magisterija je rast tistih, ki ga opravljajo; rast v duhovni in psihični zrelosti, da bodo njihovi talenti prišli do izraza. Poseben cilj magisterija je duhovna integracija in človeški razvoj jezuita v vseh njegovih vidikih.

Pri sv. maši in prejemu službTeologija je čas po magisteriju, ko se jezuit spet posveti intelektualnemu delu. Tri ali štiri leta preživi ob študiju Svetega Pisma, cerkvenih očetov, dogmatike in moralne teologije. To je intenzivni čas priprave na duhovništvo in apostolsko delovanje. Tudi redovni bratje, ki so popolnoma vključeni v Družbo, dobijo osnovno teološko izobrazbo, ki jim pomaga pri apostolskem poslanstvu celotne Družbe Jezusove.

Tretja probacija. Osnovnemu študiju in duhovniškemu posvečenju sledi večletno pastoralno delovanje, ki vodi v dopolnilni študij in specializacijo za duhovnike, za brate pa v poklicno prakso. Sledi zadnje obdobje formacije, tako imenovana tretja probacija. To je čas celostne uskladitve in pomiritve ob osebnem srečanju z Gospodom. Jezuitu je dana priložnost, da ob koncu svoje formacije pride do duhovne celovitosti, poveže duhovno, apostolsko, intelektualno ali tehnično stran svoje formacije in tako postane bolj enovita osebnost v Gospodu. To je čas svežega srečanja s seboj, s Kristusom, z Družbo Jezusovo in apostolskim poslanstvom, kar jezuitu pomaga, da osredini svoje življenje v hoji za Kristusom.Pater Pedro Arrupe

Krona celotne jezuitske formacije so zadnje zaobljube, s katerimi je jezuit dokončno sprejet in vključen v Družbo Jezusovo.