Sveti Janez Frančišek Regis

Janez Frančišek Regis (1597–1640) je služil zapostavljenim katoličanom, potem ko je konflikt med kalvinisti in katoličani opustošil Francijo. Večino južne Francije so nadzirali hugenoti, ki so uničevali katoliške cerkve in pobijali duhovnike. Ljudski misijonarji, kot je bil Janez Frančišek, so poskušali ponovno oživiti nekdaj močno vero.

Janez se je rodil 31. januarja 1597 v kraju Fontcouverte v južni Franciji. Leta 1616 je vstopil v noviciat v Toulouseu, nato pa študiral humanistiko, filozofijo in teologijo. Njegovo prvo poslanstvo je bilo poučevanje v jezuitski šoli v Pamiersu. Leta 1632 je bil poslan v Montpellier, da bi škofu pomagal pri ljudeh ponovno obuditi vero. V dveh leti ljudskega misijonarjenja je bil zelo uspešen. V Viviersu se je škof hotel srečati z njim, a je Janez stalno potoval, kar je zaznamovalo preostanek njegovega, sicer kratkega, življenja. Hodil je od kraja do kraja v težko dostopnih hribih, kjer je bilo potovanje zelo težko, še posebej v zimskem času. V župnijah je ostajal več dni in pridigal preprosto, a iskreno, iz srca, ki je bilo blizu Bogu. Spovedoval je, maševal in otroke poučeval katekizem. Obiskoval je zapornike in zbiral hrano in obleko za reveže.

Sredi decembra 1640 je misijonaril v Montregardu. Delo je prekinil in se vrnil na svoj dom v Le Puy, ker je slutil, da bo kmalu umrl. Na smrt se je želel dobro pripraviti, zato je tri dni preživel v molitvi, nato pa opravil splošno spoved. Po njej se je s svojim spremljevalcem bratom Claudeom Bideaujem vrnil v Montregard, da bi zaključil misijon.

Potem sta se 23. decembra odpravila naprej proti Lalouvescu, kjer naj bi imela naslednji misijon. Med snežnim viharjem sta zašla in noč sta morala preživeti v neki zapuščeni bajti. Naslednji dan jima je uspelo priti v Lalouvesc, kjer so ju ljudje že pričakovali. Ne da bi si vzel čas za počitek in okrepčilo, je Janez takoj pričel s pridiganjem, spovedovanjem in maševanjem. K spovedi je prišlo toliko ljudi, da Janez ni prenehal spovedovati vse do polnočnice. Tudi na božič in še naslednji dan je stalno spovedoval. Zaradi gneče je moral spovedovati v zakristij, kjer pa je zaradi polomljenega okna vanj ves čas pihal mrzel veter. Pozno popoldne je začutil slabost in se nenadoma zgrudil. Odnesli so ga v župnikovo sobo, ljudje pa so mu tudi tja sledili v želji po spovedi. Padel je v nezavest. Zdravnik, ki ga je prišel pregledat, je potrdil, da je dobil pljučnico. Pomagati mu niso mogli. V stalni molitvi je preživel še do 31. decembra, ko je umrl.