Blaženi Tomaž Cottam

Angleški mučenec Tomaž (Thomas) Cottam (1549–1582) je bil obsojen na smrt v procesu skupaj z Edmundom Campionom, le da je čakal še šest mesecev, preden je svojemu bolj znanemu sobratu sledil v mučeniško smrt. Njegovo delovanje v Angliji je bilo zelo omejeno, saj so ga vohuni izsledili, še preden se je odpravil v Anglijo. Takoj ko je prišel tja so ga že priprli.

Tomaž se je rodil v protestanstki družini in je bil deležen dobre vzgoje. Leta 1569 je v Oxfordu diplomiral. Dobil je delo učitelja v Londonu, kjer pa je postal katoličan in se je navdušil, da bi postal duhovnik. Maja leta 1577 je zapustil Anglijo, da bi v kraju Dowaai v Flandriji obiskoval angleški kolegij. Po diakonskem posvečenju je potoval v Rim in tam aprila 1579 vstopil v Družbo Jezusovo. Želel je postati misijonar v Indiji, a je zbolel. Zato mu je zdravnik svetoval, naj se vrne na sever, da bi se mu popravilo zdravje.

Kratko bivanje v Lyonu v Franciji mu zdravstveno ni pomagalo, je pa pomenilo prvo postajo na poti k priprtju, saj je tam srečal človeka z imenom Sledd, Angleža, ki je skušal odkriti duhovnike, ki so se želeli vrniti v Anglijo. Pretvarjal se je kot prijatelj in s Tomažem potoval vse do Reimsa, kjer ga je pustil in sporočil angleškemu veleposlaniku v Parizu natančen opis Tomaža.

V duhovnika je bil Tomaž posvečen v Soissonsu v Franciji 28. maja 1580. Teden pozneje je odpotoval v Anglijo. Pristaniške oblasti so ga zaradi Sleddovih informacij že pričakovale in ga takoj prepoznale. Uspelo mu je pobegniti, ker mu je odvetnik, ki naj bi ga spremljal v London, to dovolil. Ker pa je zaradi odvetnik moral odgovarjati, se je Tomaž prostovoljno predal, da bi rešil odvetnika.

Obsojen je bil, ker je bil duhovnik. Zaprli so ga v londonski Tower, kjer so ga strahotno mučili. Na sojenju je bil skupaj s patrom Edmundom Campionom obsojen na smrt. Na usmrtitev pa je moral čakati še naslednjih šest mesecev. 30. maja 1582 je bil skupaj s tremi škofijskimi duhovniki odveden na Tyburn, kjer so jih obesili in razkosali. Jezuit je moral pred svojo smrtjo gledati usmrtitve vseh treh drugih duhovnikov. Po usmrtitvi so telesa vseh štirih duhovnikov vrgli v kad z vročo vodo, da gledalci nebi mogli pobrati ostankov.