Blaženi Janez Krstnik Maciado

Japonski mučenec Janez Krstnik (João Batisto) Maciado (1581–1617) je bil med prvimi štiriintridesetimi jezuiti, ki so umrli v velikem preganjanju pod šogunom Ijejasujem in njegovima naslednikoma. Ko so leta 1614 izgnali vse tuje misijonarje, se je pater Janez odločil, da bo kljub veliki nevarnosti, skrivaj ostal.

Janez se je rodil v kraju Angra na Azorski otokih. Navdušila so ga pisma Frančiška Ksaverija. Odločil se je, da bo šel po njegovih stopinjah. Študiral je pri jezuitih v Coimbri na Portugalskem, leta 1601 pa je vstopil v njihov noviciat. Na študij filozofije je odšel v Goo v Indijo, teologijo pa je študiral v Macau. Po posvečenju je odšel v Nagasaki na Japonskem, kjer je pet let v miru deloval med kristjani, predvsem v tedanji prestolnici Mijako (današnji Kjoto).

V času preganjanja se je tri leta podnevi skrival, potoval pa samo ponoči. Nato se je odločil, da bo na enem od otokov otočja Goto obiskal kristjane v koloniji za gobavce. Pristanišča so bila polna vohunov, zato je bilo potovanje zelo tvegano, a se Janez kljub temu ni umaknil. Na otoku je sicer res pristal, a je bil že naslednji dan priprt. Poslali so ga v mesto Kori, kjer so ga zaprli skupaj s frančiškanskim duhovnikom. Oba so namestili na domu Tomonage, odpadlega kristjana, ki je imel brata jezuita. Tomonaga je duhovnikoma dovolil, da sta maševala in se z njima razgovarjal o verskih temah. Na nedeljo svete Trojice, 22. aprila, po treh tednih hišnega zapora, je prišel ukaz, da morata biti še isto popoldne usmrčena. Duhovnika so odpeljali k griču zunaj mesta, kjer sta se drug drugemu spovedala. Najprej je bil usmrčen frančiškan, nato še jezuit. Njun zgled pa je spodbudil Tomonago, da se je vrnil k veri in nazadnje tudi sam umrl mučeniške smrti.