Blaženi Jakob Salès

Francoski mučenec Jakob (Jacques) Salès (1556–1593) je obiskoval jezuitsko šolo v Billomu od leta 1568 do 1572. V tem času se je v njem utrdila močna pobožnost do Gospoda v presvetem zakramentu. Želel je vstopiti v Družbo Jezusovo, obenem pa je čutil dolžnost, da kot edinec ostane doma. V Pariz je odšel na študij v kolegij Clermont, kjer je njegova želja po vstopu k jezuitom postala močnejša kot kadar koli prej. Oče mu je končno dovolil in leta 1573 je v Verdunu vstopil v noviciat.

Po študiju je leta 1585 še kot mlad jezuit postal profesor teologije v Pont-à-Moussonu. Želel si je, da bi postal misijonar, zato je takratnemu vrhovnemu predstojniku patru Klavdiju Acquavivi pisal prošnjo, da bi bil poslan kamorkoli v Ameriko, na Kitajsko ali Japonsko. Odgovor je bil negativen. Vrhovni predstojnik je odpisal, da je tudi Francija misijonsko območje zaradi sporov med katoličani in hugenoti (francoskimi kalvinisti). Pater Salès se je po tem odločil, da se bo posvetil soočenju z zmotami hugenotov. Ostal je profesor na univerzi, obenem pa je hodil na misijone po bližnjih mestih, tudi v Metz, kjer je bilo goreče središče kalvinistov. Ti so se včasih pomešali med njegove poslušalce in ga poskušali prekinjati z vpadanjem v besedo. Kljub temu je imel Salès uspeh pri utrjevanju vere med katoličani.

Leta 1590 je bil Salès poslan v Tournon, da bi prevzel mesto profesorja »kontroverzne« teologije. Njegova naloga je bila razviti učni načrt za tiste teološke vsebine, ki so ločevale katoličane in protestante, pokazati pravilno usmeritev katoliške teologije in zavrniti protestante. Še vedno je tudi potoval in imel ljudske misijone. Napisal je tudi več knjižic, s katerimi je želel ljudem pomagati pri razumevanju teologije. Ena izmed njih je bila o evharistiji.

Njegov zadnji misijon je bil leta 1593. Montréalski baron je imel navado povabiti jezuite za adventne in postne govore v Aubenas, mesto, kjer so katoličani znova prevladali nad hugenoti. Baron je želel imeti nekoga, ki bi bil sposoben ovreči nauke kalvinistov, ki so postali zelo drzni v svojih napadih na katoličane. Za misijon je bil izbran Salès, spremljal pa ga je brat Viljem Saultemouche, ki je bil zaposlen kot vratar v Pont-à-Moussonu. Salés je pričel govoriti v Aubenasu 29. novembra 1592. Razlagal je vsebino katoliške vere, ne da bi žalil ali poniževal protestante. Ko je končal v Aubenasu, je govoril po bližnjih mestih. Ker pa so se nasprotja med katoličani in hugenoti zaostrila, se je skupaj z bratom Viljemom 5. februarja 1593 vrnil nazaj.

Tisti večer je bil jezuitski profesor na obisku pri kavlinistični družini, ko je zunaj zaslišal glasove razjarjene množice. Pohitel je nazaj v katoliško cerkev, kjer je našel Viljema. Nekaj časa sta ostala v molitvi, nato pa sta se vrnila v jezuitsko rezidenco. Naslednje jutro so trije vojaki vdrli v hišo in našli jezuita pri molitvi. Odpeljali so ju na poveljstvo hugenotov, kjer ju je nekaj kalvinstičnih poslanikov zasliševalo in ju brez uspeha hotelo prepričati, da bi zatajila svojo vero. Razočaran nad nepopustljivostjo patra Salèsa je poslanik, ki je bil odgovoren za zaslišanje, odločil, da morata umreti. Na dvorišču pred poveljstvom so Salèsa še zadnjič vprašali, ali se odpove svoji veri v Kristusovo resnično navzočnost v evharistiji. Ko je to zavrnil, so ga ustrelili v hrbet. Ko je padel na tla, je vojak v njegov hrbet porinil še bajonet. Brat Viljem je na tleh objel truplo duhovnika, nakar so ga zbadali z mečem, dokler tudi on ni umrl. Kalvinisti so trupli jezuitov vlačili po mestnih ulicah in ju šest dni pozneje odvrgli na ruševine neke cerkve, ki so služile za smetišče. Ponoči sta prišla dva katoličana, ki sta trupli pokopala na bližnjem vrtu.