Pokojni slovenski jezuiti

Tukaj so na voljo predstavitve pokojnih slovenskih jezuitov, do katerih je mogoče priti s klikom na ime na seznamu na desni.

Franc Cerar

1922 rojen v Dobličah, Bela krajina
1942 interniran v Italiji – Monigo
1943 maturant v Novem mestu
1943–45 partizan
1946 sprejet k jezuitom v Zagrebu
1955 posvečen v mašnika
1956 do danes v Mariboru:
kaplan
župnik
ljudski misijonar
voditelj duhovnih vaj
vzgojitelj
sodelavec pri Družini
upokojenec

P. Franc Cerar je eden od članov Družbe Jezusove v Sloveniji, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja na naših tleh sejali seme božje besede, držeč se gesla sv. Ignacija: Vse v večjo božjo slavo. Nekajkrat je opazno posegel v naš prostor. V šestdesetih letih je s pesmaricama Zapojmo bratje I. in II. dal verni mladini v roke uporabna priročnika za veselo slavljenje Boga v cerkvi in zunaj nje. – V osemdesetih letih je s knjigo Partizan nekoliko drugače vsaj malo odgrnil skrivnostni zastor naše polpretekle zgodovine in razkril, da v našem osvobodilnem boju ni bilo vse tako nedolžno in čisto, kot smo bili vajeni slišati in brati. – V devetdesetih letih smo mogli brati v Družini njegove izvirne razlage nedeljskih evangelijev in jasne odgovore na vprašanja bralcev. Nekaj tega je izšlo tudi v knjigi Beseda da besedo. Ob izidu njegove knjige Od partizana do zlatomašnika se sodelavci Družine z njim iskreno veselimo in mu čestitamo ob zlatomašnem jubileju.

Vir : http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/avtor/franc-cerar

Več najdete o njem na

Družina: Umrl je jezuit p. Franc Cerar

http://www.jezuiti.si/?s=Franc+Cerar

P. Marijan Šef

Rojen je bil leta 1932 v Brežicah. Od petega leta je živel v Ljubljani. Po končani srednji šoli je študiral na medicinski fakulteti v Ljubljani. 28. maja 1957  je diplomiral kot zdravnik pripravnik in začel služenje vojaškega roka v tedanji državi. V Družbo Jezusovo je vstopil 11. septembra 1958 v Zagrebu, kjer je tudi študiral na Visoko filozofsko-teološki šoli. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1966. Jeseni 1968 je začel poučevati medicinsko antropologijo in pastoralno medicino na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Napisal je več povzetkov knjig o medicinski etiki.

Leta 1994 je na željo patra generala Kolvenbacha odšel v Sarajevo pomagat sobratu Tomislavu Slokarju. Pet let je vodil Jezuitsko službo za begunce (JRS). Delo jezuitov v od vojne prizadetemu mestu je bilo zaznamovano z obnavljanjem okrog 2000 stanovanj in hiš. Odprli so kuhinjo s toplimi obroki za ubožnejše ter jim pomagali pri ogrevanju, obleki, zdravilih in drugih potrebnih rečeh. Poleg tega je predaval na škofijski srednji šoli za medicinske sestre in vodil duhovne vaje za redovnice, bogoslovce in duhovnike. Leta 2001 je začel spremljati udeležence duhovnih vaj v vsakdanjem življenju, ki trajajo 30 tednov. Od leta 2003 leta enkrat mesečno vodil sveto mašo z molitvami za ozdravljenje notranjih ran. Zadnja leta je preživel v domu sester Usmiljenk v Mengšu.