4. nedelja med letom (leto B – 2018), nedelja Svetega pisma

Vzpostavitev preroške službe
Bistvena sestavina zaveze, ki jo je Jahve sklenil z Izraelom je tudi vzpostavitev preroške službe. V 1. berilu smo slišali sicer kratko, po vsebini pa izredno bogato poročilo o naravi, izvajanju in moči preroške službe.
Mojzes, po katerem je Bog sklenil zavezo z Izraelom in je po Božjem ukazu zavezo uzakonil s postavo, je bil prvi prerok, lahko bi rekli pra-prerok. Preroško službo je Mojzes napovedal zelo neposredno: »Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor sem jaz, ti bo obúdil Gospod, tvoj Bog; njega poslušajte. Preroka bo obudil Gospod in to iz tvoje sred, izmed tvojih bratov. In Mojzes nato opiše, kako je Bog obudil njega za preroka: Prav tako kakor si na dan, ko je bilo občestvo zbrano pod Horebom, prosil Gospoda, svojega Boga, ko si rekel: ›Naj ne poslušam več glasu Gospoda, svojega Boga, in ne gledam več tega velikega ognja, da ne umrem.‹ Tedaj mi je Gospod rekel: ›Prav je, kar so rekli. Obúdil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor si ti, in polóžil bom svoje besede v njegova usta in govóril jim bo vse, kar mu bom zapovedal. Bog je torej Mojzesa postavil za preroka potem, ko so Izraelci po goro Horeb prosili Gospoda, naj jim postavi nekoga, ki bo namesto njih poslušal Božji glas in gledal njegovo svetlobo, da ne bodo umrli. Gospod je uslišal prošnjo Izraelcev in jim postavil Mojzesa kot preroka in zakonodajalca. V poročilu je tudi jasno povedano, da je Bog izbral Mojzesa osebno izmed njihovih bratov, kakor si ti. Nato Mojzes opiše bistvo prerokove službe, da bo Bog položil svoje besede v prerokova usta in, da bo prerok ljudstvu govoril vse, kar mu bo Bog zapovedal. Prerokova služba je torej zvesto posredovati ljudstvu Gospodovo besedo in ukaze. S svoje strani mora pa mora prerok odgovorno vršiti svoje poslanstvo. Nato Mojzes navede dve možni zlorabi preroške službe. Prva je: Kdor ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govóril v mojem imenu, tega pokličem na odgovor. Na prerokovo službo bedi sam Bog, ki bo v primeru neposlušnosti preroka poklical na odgovor. Mojzes pa opozori tudi na možnost drzne zlorabe preroške službe: Toda prerok, ki bi se drznil v mojem imenu govoriti besedo, katere mu nisem ukazal govoriti, ali ki bi govóril v imenu drugih bogov, ta prerok bo moral umreti. Drzno zlorabo preroške službe Bog kaznuje s smrtjo. Teološka razloga za tako strogo kazen sta vsaj dva. Prvi je ta, da prerok nima pravi potvarjati Božjega naročila ljudstvu, ker sam pristno Božje sporočilo ohranja ljudstvo v prijateljstvu z Bogom in v zvestobi zavezi, ki jo posamezni Izraelci in izvoljeno ljudstvo živijo kot prijateljstvo z Bogom. Drugi razlog za strogo kazen pa je, da vsako odstopanje ob preroške službe vodi v zmoto, v greh in smrt tako posameznikov kot celotnega izvoljenega ljudstva. Tu to zlo se kaznuje s smrtjo.
Apostol Pavel pa nas v 1. pismu Korinčanom spomni na razsežnost preroške službe v novi zavezi, v kateri bodo vsi prerokovali, od najmlajših do najstarejših. In vsi se bodo dali poučiti. V kratkem odlomku apostol narodov spregovori o preroški službi poročenih, torej moža in žene, ki živita preroško razsežnost v medsebojni ljubezni in ljubezni do otrok, pa tudi o neporočenih in samskih: Samska in deviška skrbí za to, kar je Gospodovo, da bi bila sveta po telesu in po duhu. Samski in deviški skrbijo za to, kar je Gospodovo. Tukaj je mišljeno celotno poslanstvo Cerkve, ki je posvečevanje vsega stvarstva. Preroška služba v novi zavezi ima nove razsežnost, pač v skladu s popolnostjo nove zaveze.
Polnost preroške službe je v Božjem Sinu, Odrešeniku sveta. Odlomek iz današnjega evangelija nam pokaže Jezusa, ki ima popolno oblast tudi nad nečistimi duhovi. S to oblastjo je Jezus presenetil celo predstavnike stare zaveze, ki so se spraševali, kakšen nauk je to, da so mu pokorni celo nečisti duhovi?!
Za konec pa samo dve vprašanji v razmislek: Ali danes dovolj in kako molimo, da bi Bog v našem času obudil nove preroke?
In drugo: Ali se zavedamo, kako Bog v svojem usmiljenju tudi danes odstranjuje krive preroke, ki se sami vsiljujejo kot preroki, v bistvu pa vsiljujejo svoje zamisli, poglede in ljudi vodijo v nesrečo in pogosto tudi v propad?
p. Janez Sraka