PRAZNIK JEZUSOVEGA KRSTA

Včeraj smo se poglabljali v skrivnost Gospodovega razglašenja vsemu človeštvu. Modri z Vzhoda v izročilu Cerkve predstavljajo v tiste može in žene, ki od začetkov človeštva pa vse do sodnega dne v moči naravnega spoznanja, lastne modrosti in osebne zrelosti pričakujejo Odrešenika. V to domeno pričakovanja Odrešenika, Mesije, lahko vključimo tudi vse zdrave prvine verovanja, kot so se izoblikovale v raznih verstvih in jih 2. vatikanski cerkveni zbor imenuje semena razodete resnice. Ker je vse stvarstvo Božje delo, človek pa na poseben način, saj je ustvarjen po Božji podobi, lahko rečemo, da je vse, kar je ustvarjeno, po svoji notranji logiki naravnano v Stvarnika, tudi zato, ker od Njega vse sprejema. Praznik Gospodovega razglašenja nas torej vedno znova spomni na to ontološko naravnanost v Stvarnika. Rojeni Mesija je tisti pravi Odrešenik, ki daje resnične in dokončne odgovore na vsa pričakovanja človeštva in vsakega človeka.

Danes pa praznujemo Jezusov krst v Jordanu. Ko je Janez krstil Jezusa v Jordanu, se je začelo Njegovo javno delovanje. Na zunaj, gledano zgolj s človeškimi očmi, je bil Jezusov krst sredi množice, vendar večina ljudi v množici ni opazila nič posebnega. Vse se je dogodilo med Jezusom in Janezom Krstnikom. Jezus je prišel k Janezu in ga prosil, naj ga krsti. Ta se je izgovarjal, da ni vreden, da bi ga krsti in mu rekel naj On, Jezus krsti. Po kratkem pogovoru je Krstnik popustil in krstil Jezusa iz Nazareta. Iz poročila o Jezusovem krsti pa izvemo, da je dogodek Janeza Krstnika v duši spremenil. Ko je Krstnik slišal še sporočilo iz nebes in videl prihajati na Jezusa Svetega Duha v obliki goloba, je v Jezusu odkrival nove mesijanske razsežnosti njegovega poslanstva in delovanja vse do konca svojega življenja, ki ga je zaključil z nasilno smrtjo. Janez Krstnik je iskreno javno priznal, da ni vreden, da bi odvezal jermen Jezusovega obuvala. Svojim učencem je govoril, da mora Jezus rasti, on, Krstnik pa se manjšati. Odposlancem iz Jeruzalema je odkrito odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in dejal, on, Krstnik ni ne prerok. ne Elija ne Mesija. In dodal, sredi med vami pa stoji pravi Mesija. S to trditvijo je zaključil obdobje starozaveznih pričakovanj Mesije, ker je Mesija resnično prišel in začel novo, mesijansko dobo. V novi, mesijanski dobi v katero je vstopil, ko je krstil Jezusa, je svoje poslanstvo ocenil kot glas vpijočega v puščavi, vsaj v dvojnem pomenu. Prvi je ta, da duhovno stanje človeštva in posameznikom tako skromno in neobčutljivo za velika Božja dela, da se je Krstnikovo oznanjevanje zgubilo v človeški puščavi. Na svoj način pa se je Krstnik zavedal, da je njegovo oznanjevanje prešibko, da bi ljudem razkrilo pravo Mesijevo veličino in cilj. Po srečanju z Jezusom v Jordanu in potem, ko je slišal glas iz nebes, je Krstnik v sebi zaznal veličino poslanstva, ki mu ga je Bog zaupal, ko ga je poslal, da pripravi pot Gospodu.

O vsebini in pomenu Jezusovega krsta v Jordanu, torej o prvem velikem dogodku na začetku Jezusovega javnega delovanja pa naj veliko več pove sam Jezus, ko je med svojim javnim delovanjem govoril o Janezu Krstniku. Svojim poslušalcem in učencem je dejal, da ko so šli v puščavo, da bi videli Krstnika, so videli več kot preroka. Jezus je Krstnika opisal kot tistega, ki trden v svoji zvestobi Bogu in ga veter ne maje. Jezus je Krstnikovo pričakovanje mesijanske dobe postavil za vzor vsemu človeštvu. Njegovo osebnost, polno preroške razsežnosti, odprtosti in predanosti prejetemu poslanstvu, pa je označil kot najvišji domet človeške zrelosti ter modrosti, ker je bil največji mož, rojen iz žene. Vse to je o Janez Krstniku govoril resnični Mesija, ki ga je Krstnik pričakoval in ko je prišel je nanj pokazal.

Danes, na praznik Jezusovega krsta v Jordanu, ko se poglabljamo v skrivnost, kako nam ta dogodek razodevata tako Krstnik kot Jezus, se na kratko ustavimo še ob zaključni Jezusovi trditvi o Janezu Krstniku: »Povem vam: Med rojenimi od žená ni večjega od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v Božjem kraljestvu večji od njega« (Lk 7,28). Ta Jezusova trditev o Krstniku je za nas, majhne člane Božjega kraljestva na moč spodbudna in še bolj skrivnostna! Skrivnostna v smislu, da je Jezus svojim poslušalcem in tudi nam dejal, da kadar vsaj v zametkih, kot navdih sprejmemo njegov nauk, pričevanje, njegove drže v trpljenju, kadar ga v veri prepoznamo kot vstalega Gospoda, ki ga je Oče poveličal in, kadar prav tako verujemo, da Kristus po zakramentu krsta odrešuje človeštvo in posameznega človeka v Cerkvi, ki jo vodi Kristusov namestnik, je vera najmanjšega v Božjem kraljestvu bolj pristna in čista kot je bila Krstnikova, ker je vera člana Božjega kraljestva že uresničena in vendar ostaja vera.

  1. Janez Sraka DJ