Prva ADVENTNA NEDELJA – 2017

Danes, na 1. adventno nedeljo, nam kristjanom najprej pride v zavest, da začnemo novo cerkveno in bogoslužno leto, da je to začetek priprav na praznik Gospodovega rojstva in božičnih praznikov, pa tudi neka daljna priprava na novo koledarsko leto. Na malo globlji ravni je za kristjane to čas pričakovanja, vendar bolj v trpni, nedejavni drži. V smislu, da človek pač nekaj pričakuje.

Za družbo je advent čas nakupov, razprodaj, potrošništva, takšnih in drugačnih slavij, kjer je človekova pozornost usmerjena na uživanje, obdarovanja kot simbol materialne moči, prestiža in vzpostavljanja družbene hierarhije, ki je v bistvu prikrito razslojevanje družbe.

Na duhovni in teološki ravni pa je advent prihod Božjega kraljestva na zemljo, je čas, ko naj vsak človek, vse človeštvo in celotno stvarstvo dejavno vstopi v zgodovino odrešenja. Vzpostavitev Božjega kraljestva je delo Troedinega Boga, vseh treh Božjih Oseb. Za človeka, človeštvo in stvarstvo je Božje kraljestvo nov, neprecenljiv dar, ki ga kristjani dejavno in ne le trpno, pasivno sprejemamo.

Toda kako? Na to odprto vprašanje nam današnja Božja beseda kaže vsaj tri temeljne smeri, oziroma notranje drže.

Prerok Izaija nas opozarja na zelo pomembno držo, ko pravi: »Davno smo postali kakor tisti, ki jim ti (namreč Bog) ne vladaš, kakor tisti, ki ne kličejo nase tvojega imena« (Iz 63,19). Ko torej vstopamo v Božje kraljestvo se moramo vprašati, kakšen je naš odnos do Boga, do Njegovega kraljestva, ki je med nami in v nas. Te odnose je vedno treba skrbno gojiti, jih poglabljati in utrjevati, da postanejo naša temeljna drža.

Ko stojimo pred Božjim kraljestvom, ki je pred nami, moramo tudi iskreno preveriti, koliko je v našem življenju zdravih drž do Božjega kraljestva. Apostol Pavel to lepo opiše v svojem 1. pismu Korinčanom: »Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu, kajti v njem ste vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem spoznanju« (1Kor 1,4-5). Jasna zavest o milosti, ki je v nas, je vir notranjega miru, gotovosti, veselja in moči za delovanje. Pregled nad lastno odrešenostjo mora biti stalnica v našem duhovnem razpoloženju.

 

Ker je Božje kraljestvo absolutna novost in skrivnost hkrati, nam Jezus po evangelistu Marku izrecno pove: »Pazíte in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas! Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar, da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!« (Mr 13, 33;35-37). Jezus govori o dejavni in celostni čuječnosti, da naj bomo stalno pozorni na vse, kar Bog velikega dela za človeka in človeštvo.

 

p. Janez Sraka