33. nedelja med letom

Ustaviš se, pogledaš, kaj imaš in kje si?

 

Naše življenje je potovanje. Na tem potovanju imamo različne darove, ki smo jih prejeli in  pridobili. Nekatere smo razvili in oblikovali, nekaterih ne. Mnogi ljudje ne uspejo vseh talentov in darov popolno razviti. Nekateri se izobrazijo in razvijejo darove in talente, a kasneje opravljajo druga dela.

Veselimo se in zahvaljujmo se za vse. To nam bo dalo upanja in poguma za naprej.

Božja beseda te nedelje nas spodbuja k temu, da znamo opazovati, preverjati in ovrednotiti prehojeno pot in se iz nje učiti.  Naše danosti so dar in ko nam je bilo dano življenje, smo  postali odgovorni za vse darove in talente.

 

Kdo bo naredil račun z našimi darovi in talenti? Naši delodajalci, bližnji ali sami? Če se postavimo pred ogledalo svojih darov in talentov, kaj vidimo?

V Božji besedi današnje nedelje nas Jezus uči in spodbuja, kako naj uporabljamo in živimo darove, ki so nam dani. Kaj smo že naredili in kaj bomo naredili  iz svojega življenja? Ljudje  se premalo oziramo nazaj na našo preteklost. In kako se oziramo?

Odgovornost za darove. Vsakemu človeku je Bog namenil mnoge darove.  Uresničujemo jih. Vsak dan prejemamo veliko darov. Ljudje se odzivamo nanje na različne načine. Odgovorno ravnanje z darovi, ki so nam dani, je naše življenjsko poslanstvo. Kristjan je človek, ki poskuša spoštljivo in z ljubeznijo sprejemati vse, kar mu daje življenje. Vse sprejema, ovrednoti in naredi iz vsega  čim več.

Ovrednotenje in zahvaljevanje. Zahvaljujemo se za vse in vsega se veselimo. V priliki je predlog, naj razmišljamo in odgovorno opazujemo rast svojih darov in talentov. Jezus nam želi povedati, da je koristno za našo osebno rast, da se zahvaljujemo Bogu za vse, kar smo naredili in kar se je zgodilo. Tudi za tisto se je potrebno zahvaliti, kar nam ni bilo všeč, a se je zgodilo. Neuspehi in porazi   vzgajajo in vznemirjajo. To ni slabo. Naj nas  oblikujejo. Ovrednotenje je v tem, da vsi naši darovi in talenti dobijo častno mesto v mozaiku naših dni. Se jih veselimo, se zahvaljujemo zanje?  Ne jezimo se nase, če jih nismo uporabili. Če se zahvaljujemo in veselimo darov, ki so nam dani, si utiramo pot veselja in radosti nad življenjem. Očitanja, da smo bili leni in nismo vsega naredili, nas vodijo na razpotja. Ali nas ustavijo ali nam dajo še več moči in duha za spremembe.  Potrebno je spremeniti način življenja, da bomo čas in darove bolj živeli.

»Če hočeš iti naprej, poglej  nazaj in spoznal boš pot za naprej.»  Zanimiv pregovor, ki nam pove, kako se učimo iz življenja in kaj vse nas spremlja. Tudi to je vsebina današnje Božje besede.

Ste v tisti skupini ljudi, ki objokuje preteklost in si še vedno očita, česa ni naredila in kaj bi morala narediti? Vam je žal za preteklost? Jo znate sprejemati takšno, kot je? Kje ima mesto v mozaiku vašega življenja? Če niste uresničili vsega, kar vam je dano, ali ste obtičali, da ne morete naprej v življenje? Iz tega, kar imamo, lahko naredimo le to, kar nam bo dano. Ni dobro, da smo preveč zahtevni. Tudi to nam govori prilika. Človeška modrost in Božja previdnost pravita, naj sprejemamo danosti in jih oblikujemo ter živimo iz njih. Naredimo iz njih največ, kar zmoremo. Prepustiti je potrebno ustvarjalno moč in Duha Kristusu in njegovim pomočnikov.

Preteklosti  se ne da spremeniti; lahko pa  gradimo boljšo prihodnost. Zapornik po vrnitvi iz zapora vpraša duhovnika, kako naj popravi škodo, ki jo je naredil sebi in bližnjim  v času pred prestajanjem kazni? Duhovnik mu je odgovoril: »Tvoj način življenja danes in v prihodnosti bo zacelil rane in vse, kar si slabega storil. Odpusti  samemu sebi; Bog ti je že odpustil. Delaj dobro, deli z bližnjimi, osrečuj vse okrog sebe. To je pot vsakega človeka.

 

Bog oblikuje z nami našo življenjsko zgodbo. Vse, kar nam je bilo dano,  postavimo v mozaik svojih dni. Darovi in talenti so Božji darovi, ki so nam dani v uporabo. Kaj smo naredili iz njih in kaj bomo v prihodnje? Veliko uspeha. Veselite se vsega.

 

Benedikt Lavrih