31. nedelja med letom

Častni naslov – strežnik

Pri slovesnosti, kjer vodi sveto mašo ugleden cerkveni dostojanstvenik, na začetku ali v uvodu v sveto mašo pozdravijo gospoda in mu izrazijo spoštovanje in dobrodošlico. Pri tem omenijo vse naslove, ki jih ima navzoči dostojanstvenik.  To so : častiti gospod, msgr, častni kanonik, gospod prelat,  častiti oče, visoka eminenca … in še kaj.

Če bi Kristus sedel v cerkvi, kako bi to sprejemal? Upam, sodeč po današnjem evangeliju, da bi se smejal. Če bi dal kakšno pripombo, bi bila v tem smislu, da smo vsi samo ubogi reveži, Božji otroci in prijatelji.

To, kar Jezus govori v evangeliju, nam je jasen dokaz, da bi bil proti vsakemu imenovanju in vsem častnim naslovom.  V cerkvi imamo določene službe in s pomočjo  teh naj bi  Cerkev bolj služila bližnjim.

Nisem prepričan, da  častni naslovi posameznikom pomagajo, da  še bolj delajo za Božje kraljestvo. Človeški naravi, ki je tudi domišljava, ugaja hvaljenje in imenovanje s častnimi naslovi. Kristus tega ni potreboval in je jasno povedal, kaj je kriterij za »naziv».

Govori o strežbi, o ljubezni, o bližnjih, o odprtih očeh za bližnje. Mnogi tiho in skromno delajo, nesebično delijo in živijo ljubezen. Ti ostanejo neopazni in to želijo biti.

Srečal sem že veliko uradnikov, ki imajo odgovorne službe, a so zelo preprosti in ljubeznivi.  Žarijo v preprostem in iskrenem pristopu k bližnjim. So tudi takšni, ki so pretirano ponosni na svoje sposobnosti in funkcije, ki jih opravljajo.

Domišljavost in nadutost nista privlačni. Zanimivo je, da je Jezus izbral besedo strežnik. Tako preprosta beseda. Velik je tisti, ki streže, ki pomaga. To je človek, ki ima odprto srce. Vidi potrebe bližnjih in prihaja k njim.

Jezus omenja različne vrste ljudi v družbi in nas s tem tudi prebuja, kam se bomo postavili. So ljudje, ki vidijo potrebe bližnjih in kaj bi bilo potrebno narediti ter imajo veliko idej, kako bi to naredili. Gredo v akcijo in pomagajo. So tudi nekateri, ki le pokažejo s prsti, kdo naj bi to naredil v tej družbi in kako. Kdo je odgovoren? Prelagamo naloge na druge. Izogibamo se …

Kdo ni naredil? Iščemo krivca, zakaj ni narejeno. Vprašamo, kdo je plačan za to delo?

Ko Kristus govori o tem, kaj je veliko v očeh ljudi, pripoveduje  o tem, da je človek bogat, ko ljubi. Naših že pokojnih mam ni nihče imenoval častite mame. Niso potrebovale tega naslova. Njihov način življenja in dela je bila nesebična strežba. Za mnoge mame lahko rečemo, da so bile in so ena sama ljubezen.

Odpri se človek, bodi strežnik! V našem narodu večkrat pogrešamo ljubečih, nežnih, dobrohotnih, srčnih strežnikov. Želimo biti »postreženi z ljubeznijo«. Kaj pa mi prinašamo? Najvišji naslov nas samih je »biti strežnik«.

Današnja zahvalna nedelja nas vabi, da vidimo, slišimo in opazujemo, kaj vse nam je Bog  v tem letu dal in postregel. Velika so njegova dela. Vsak dan  naj bo v nas hvalnica Bogu za vse, kar prejemamo. Bolj bomo pozorno opazovali, kaj vse nam Bog daje, več veselja in radosti bo v nas. Zahvalna nedelja je velika, ker je življenje dar in ker Bog nenehno daje. Hvalite, zahvaljujte se.  Slavimo Gospoda.

Benedikt Lavrih