22. nedelja med letom

  1. Nedelja med letom

Razmišljati po Božje

»Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« Tako je Peter zatrjeval Jezusu in ga tolažil, ko je slišal napoved njegove prihodnosti.

Koliko načrtov imamo. Ves čas živimo z načrti. To nas spodbuja in nam daje moč. Ni življenja brez načrtov. Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal: »Videli se bomo, če Bog da.« Navzoči so ga začudeno pogledali. Toda v tej trditvi je veliko resnice. Kdo od nas lahko zatrjuje, da se bo nekaj zagotovo zgodilo, da bo šlo po naših načrtih? Ali nismo vsak trenutek pred veliko nevidno skrivnostjo? Ljudje težko priznamo, da je življenje skrivnost in da moramo vse prepustiti rokam Nevidnega velikega Boga. Težko verjamemo, da ni vse v naši moči in da ne more biti vse po naših načrtih.

Iz naših ust težko spravimo tudi besede, da je Bog oblikovalec sveta in življenja. Šele ko vidimo, da smo nemočni in ne zmoremo več, včasih le priznamo, da smo sami nemočni, da je to ‘Božji prst’. Ali mora biti človek res nebogljen, da spozna, da je vse v Božjih rokah?

Ne glede na to, kakšno življenjsko poslanstvo imamo, smo vsi ljudje pred Bogom enaki. Vsem je Bog dal življenje in vse Bog vzame k sebi. To je skupno vsem človeškim bitjem. Do tega spoznanja je treba priti; nekaterim je to dano, drugim ni. Peter ni razumel, da je tudi Kristus, čeprav s posebnim poslanstvom, človek, in da mu je dano vse, kar je človeškega.

Kristus se jezi na Petra, da misli samo na to, kar je človeško. Približno tako razmišljamo vsi. Razmišljati po Božje ni enostavno. Navezani smo na ta svet, radi imamo dobrine, ki nam pomenijo izvir sreče. Kako naj razmišljamo bolj po Božje? Ali želimo življenje usmeriti tako, kot predlaga Kristus? Naši načrti so samo senca v velikem skrivnostnem Božjem načrtu za vsakega človeka. Se želimo približati Božjemu načrtu? Kristus nas spodbuja. Tri drže nam bodo v pomoč.

Hodi za menoj!

Kristus nikogar ne sili, naj hodi za Njim. Vedno nas vabi. Jezusovo povabilo je preprosto – naj ostanemo bitja ljubezni, naj bomo na poti ljubezni. Kristus nas vabi, da izbiramo življenje. Ljudem je pomagal in jim razodeval smer življenja. Naj nam pomaga najti pravo smer. Razveseljujoče je, da je Jezusova prva in edina smer ljubezen. Hodimo po poti ljubezni!

Odpovej se samemu sebi!

Kristus pravi, naj naredimo prostor za rast v sebi. Naj odstranimo to, kar ni dobro, da bomo našli v sebi dobroto in vse, kar nas osrečuje. To je odpoved, ki ima cilj in smisel. Odpovedati se samemu sebi je odpiranje in odkrivanje novih poti za rast dobrote in ljubezni v nas. Naj ne bo odpoved mučno izčrpavanje in nasilno odločanje, ampak zorenje za boljšo podobo Božjega človeka v nas in tudi za srečo bližnjih. Ko se nečemu odpovedujemo, dajemo prostor notranjemu svetu, da se prebuja in raste.

Vrednoti in spoštuj življenje; bodi hvaležen za veličino življenja!

Razveselimo se življenja, svojega dihanja in bivanja. Hvaležnost za življenje je kot odskočna deska, da vidimo male in velike darove življenja. Bolj ko vidimo vse, kar nam je dano, bolj bomo videli življenje kot dar in ga tudi vrednotili z Božjim gledanjem. Vsak dan izbirajmo življenje.

Razmišljati po Božje pomeni podati se na pot ljubezni, ki jo Bog daje po stvarstvu, človeku in še mnogih darovih kozmosa. Saj veste: današnji dan je v prvi vrsti Božji dar. Veselite se, da vam je darovan!

Benedikt Lavrih