21. nedelja med letom

Milostna pot vere

»Ti si Kristus, sin živega Boga.«

Sveti Peter je odločno in jasno izpovedal vero v Jezusa. Živel je z Jezusom, se z njim družil in preživel veliko časa ter različnih trenutkov. Njegov zelo razgiban značaj nam govori o vihravosti, o nihanju v njegovem notranjem svetu, a kljub temu je iskal Jezusa in mu ostal zvest. Jezus mu je zaupal veliko in odgovorno nalogo v Cerkvi. Jezus je Petru povedal, da mu to, da Njega pozna, ni bilo dano po človeški poti, ampak je to pot milosti.

Ali je za naše verovanje treba poznati Jezusa? Verouk naj bi bila pot k Jezusu. Kristjani premalo vemo o Jezusu kot o zgodovinski osebi in o njegovem delovanju in poslanstvu. Morda bi tudi to pripomoglo h globlji veri in zaupanju v Jezusa Kristusa.

Na srečanju staršev birmancev je neki oče vprašal, zakaj otroci v pripravi na birmo potrebujejo toliko verskega znanja. Katehet je jasno povedal, da je cilj v tem, da bolj spoznajo in tako lažje doživijo Jezusa, kar je poseben dar vsakega zakramenta. Oče se s tem ni strinjal. Katehet mu je v nadaljevanju razložil, da je zgled verskega življenja staršev vedno šibkejši in da manjka vere v zakramente in v Jezusa. Prav zato se vsi, ki pomagajo v pripravi birmancev, trudijo, da bi birmanci vsaj nekaj vedeli o Jezusu. Pogovor med očetom in katehetom se je končal v začaranem krogu. To so izzivi tudi za nas. Ali ni vera v Kristusa milost in poseben Božji dar? Dano nam je bilo, ali ne,  da se nas Bog dotakne in v Njega verjamemo ali ne? Ali je naša vera nadaljevaje površne krščanske tradicije, ki ne daje trdnega, osebnega in zaupljivega odnosa do Kristusa? Ali pa je Kristus za nas pot ljubezni in izvir ljubezni, način življenja in cilj življenjske poti? V večini primerov je naša pot verovanja povezana s prejemom zakramentov, ko mnogi rečejo, da »imajo vse«. To pomeni, da so prejeli zakramente in so na to celo ponosni, a vere v Kristusa nimajo.

Verska vzgoja naj bi nam pri tem pomagala, ne more pa to biti edina pot, da bi Jezusa zares doživeli. Peter je Jezusa doživel. Med Petrom in Jezusom je bil zelo razgiban odnos; med njima je bila privlačnost in tudi napetost, a kljub temu sta oblikovala prijateljski odnos. Bistvo njunega prijateljstva je bilo doživetje ljubezni. Tudi v vsakodnevnih odnosih se ljudje tako približamo drug drugemu – privlači nas to, kar je ljubeznivo in prijazno. Jezus je bil tak; sprejemajoč in ljubezniv, zato se je Peter vračal k njemu.

Če starši z zgledom in dobrim verskim vzdušjem ustvarjajo ljubeznivo, domače in toplo vzdušje, je to Jezusova navzočnost. Tam, kjer je prava nesebična ljubezen, je prisoten Kristus. Lahko imamo temeljito znanje o Jezusu, a ne živimo ljubeznivih odnosov; takrat Jezusa sicer poznamo, ne dovolimo pa, da vstopi med nas kot ljubezen, kar Jezus je.

Kaj lahko naredimo? Lahko smo kot cvet, ki se odpira in zapira. Trudimo se, da delamo dobro in uresničujemo ljubezen. To je tudi vse, kar zmoremo. Bog sadi in zaliva. Bog se razodeva. Vse poti do Boga so tako edinstvene, posebno enkratne in osebne. Domišljamo si, kakšen naj bi bil Jezus in mu določamo podobo. To ne gre. Tudi Peter je tako mislil. Petrova pot doživljanja Jezusa nas spodbuja, da ne odnehamo v iskanju Njega in da se zavedamo, da je doživljanje Jezusa milost, poseben Božji dar.

Tik pred začetkom novega šolskega leta se mnogi starši odločajo, ali bodo njihovi otroci spoznavali Jezusa ali ne. Ne odločajte se za verouk zato, da bo zadoščeno nekim tradicionalnim navadam. Starši, ne pošiljajte otroka k verouku, če doma ne želite gojiti Kristusove ljubezni ali če vsaj ne poskušate delati dobro in se odločati za dobro.

Petru je Jezus povedal, da je dar spoznanja Boga milost in Božji dar. Bog vsakega posameznika srečuje na enkraten in edinstven način. So ljudje, ki so se srečali z Jezusom na morda tradicionalnim kristjanom čuden način. Šokantne izkušnje, ko so komaj preživeli, po čudežu pridobili življenje ali preživeli močan strah in se oprijeli Boga. Različne življenjske izkušnje pomagajo k doživljanju Boga. Po nekaterih nam Bog spregovori neposredno, po drugih posredno. To je višek vseh doživetij in v mnogih primerih dotik Božje ljubezni.

Vedno bolj imejmo pred očmi milostno pot vere, ki jo ima Bog za vsakega izmed nas. Peter je bil obdarovan s spoznanjem Jezusa Kristusa. To je bil čisti Božji dar. Bog posega in vstopa v naše življenje. Preko sočloveka. Preko dobrega dela, ki smo ga deležni. Preko daru življenja, miru, srečanja … Ali to opazimo in začutimo? Nam je bila dana ta milost? Smo jo sprejeli? Če smo v njej, se zahvaljujmo in se veselimo. Je priložnost, dar in izziv.

Benedikt Lavrih