19. nedelja med letom

  1. nedelja med letom

Bog ne spi

Nekateri odlomek današnje nedelje opisujejo kot pot verovanja ali koraki in stopnje v odnosu do Boga. Če bi bilo tako preprosto z našo vero, bi bilo preveč preprosto.

V vsakodnevnih pogovorih ljudje izražajo različna doživetja Boga.  Navajam nekatera: »Boga ni, saj vidite, kaj se dogaja. Bog nas je zapustil. Če bi bil Bog, ne bi bilo tako hudo in čudno. Če bo potrebno, bomo prišli pred Boga. V potrebi ga pokličemo. Razočaranja so velika. Kje je Bog?»

Potem so verniki, ki se vračajo k Bogu po potrebi in po navadi v stiski. So tudi tisti, ki so prevzeli pot svojih staršev in prednikov ter tako oblikujejo pot življenja v veri. Izkušnje življenja nas tudi postavijo pred obličje Boga. To so stiske ali čudeži, ko Bog vstopi v življenje in nas preseneti. Tako ga sprejmemo v svoje oziroma naše življenje. Včasih niti ne vemo in ne priznamo, da nas Bog obiskuje, a je že v naših dneh živo navzoč.

Vsako človeško bitje ima enkraten in edinstven odnos do Boga. Vsi smo v odnosu z Bogom. Seveda je važno, ali človek to prizna in doživi. Bog se razodeva, Bog je v nas, Bog je okrog nas. Bog ne spi. Tudi celotno stvarstvo je živo in kliče ter vabi človeka v odnos. Bog na mnogotere načine prihaja k človeku in v zgodovino.

Današnji odlomek govori, da Bog ne spi in je stalno navzoč. Učencem in nam je bil dan Jezus Kristus. Na valovih življenja nas spremlja. Mislimo, da spi, a je buden in pripravljen pomagati vsakemu in vedno.  Dremotni smo mi, a tega ne vidimo.

Pot verovanja ni preprosta in je težka. Vera je dar in je milost. Jo imaš in jo izgubiš. Po različnih trenutkih življenja jo lahko dobiš. Mislimo, da jo imamo, ker smo prejeli zakramente, a vere nimamo. Ni samo po sebi umevno, da je vera del našega življenja. Ni dovolj, da prejmejo Jezusove darove. Pomagajo nam na poti vere. Naša vera je kot zahtevna roža. Potrebno jo je negovati in ji dajati potrebne hrane.

V dogodkih našega življenja je veliko izkušenj, ki govorijo o Božjem posegu. Po hudi prometni nesreči so zdravniki dejali motoristu, ki je bil nekaj dni v  kritičnem stanju: »Vas je rešil Bog. To je bil čudež, Bog vam je dal novo življenje«. Mladenič je še nekaj časa ponavljal, da mu je Bog dal novo življenje, njegova vera pa se ni utrdila.

Kaj vse naredimo za rast naše osebne vere?

»Malovernež, zakaj si dvomil«? Jezus nas 0pozarja na naše zaprte oči, naše želje in hrepenenje po Bogu. Še naprej se bomo pozibavali na valovih našega življenja. Vetrovi in viharji bodo živi in upamo, da jih ne bo preveč.

Človek si po svoji naravi prizadeva, da bi čim več naredil sam. Išče rešitve na mnogotere načine in v mnogih stvareh. Hoče biti samostojen, a je večkrat domišljav. Ustavijo ga najtežja vprašanja življenja. Težko najde rešitev, smisel in cilj. V neznanih trenutkih življenja je Bog človeku uteha, pomoč in spremljevalec. Izjava nekoga: »Kakšen Bog je to, če se vse to dogaja?« Bog ne more biti po naši podobi. On je skrivnost in nas obiskuje na različne načine. Ne more biti vedno tako, kot si mi želimo.

Kristus preizkuša Petrovo vero. Preizkuša tudi naš odnos do Boga. V življenju smo vedno znova na  preizkušnji. Blagor tistim, ki se popolnoma prepuščajo Bogu in doživljajo Božje zavetje.

Kaj bi pa ti, dragi prijatelj, naredil na »morju življenja«? Podaj roko Jezusu!

Lavrih Benedikt