18. nedelja med letom

  1. nedelja med letom

Spremembe razveseljujejo in presenečajo

Romarji se vračajo iz romanja v Medjugorju in se pogovarjajo o  doživetjih. Znanec vpraša gospo, ki je bila na romanju, kaj je doživela in kako je bilo? Njen odgovor je bil: »Bilo je božansko in ne morem opisati, koliko lepega in bogatega smo doživeli. Vse je bilo nepopisno lepo.» Ko govorimo o zelo močnih in posebnih doživetjih, jih težko izrazimo in opišemo. Do neke mere je človeku  dano, da dojame te »božanske, nebeške občutke«. Veliko stvari ostaja neznanka in skrivnost. Ostaja nam le to, kar je rekel Peter, ko je bil z Jezusom: »Gospod, dobro je, da smo tukaj.«

Ohranjajmo čudovita doživetja v sebi in se vračajmo k njim. To so posebni viri moči in duha. Učencem je bil dan na gori ta božanski prizor Jezusa. To je velik duhovni dar in milost. Odraz navdušenja nad Jezusom je želja, da ostanejo z Njim.

Jezusova spremenitev na gori vabi, da gledamo na Jezusa kot na božansko bitje. Za učence je v Jezusu  Božja moč, ki mu je dana od Boga Očeta.

V čem in kako mi danes  prepoznavamo Jezusovo božanstvo? Želja človeka je, da se mu Bog približa. Marijina božja pota v Sloveniji nam sporočajo, kako je Bog po Mariji  dajal različna znamenja, po katerih se tudi prepoznava Božanstvo Jezusa Kristusa. Stvarstvo je Božje delo; vse, kar živi in obstaja, govori o Bogu. V človekovi naravi je želja,  da bi okusil veliko božanskega. Želimo si čudežev, želimo si velikih sprememb. Veliko ljudi že leta in leta prosi za čudeže in kakšen poseben Božji poseg. Človeška narava si želi božanskega doživetja.

Dogaja se pa tudi to, kar se je zgodilo učencem: »Ko so učenci to slišali, so padli na obraz in se silno bali.«

Kako hitro so ljudje tudi zaskrbljeni, ko se zgodi kakšno posebno znamenje v njihovem življenju. Želimo si Božjih znamenj in dotikov, po drugi strani pa se jih tudi ustrašimo. Težko jih razumemo; a dejstvo, je da prihajajo od Boga. Strah je v nas tudi zaradi tega, ker doživljamo nebogljenost in nemoč; negotovi smo pred vsemi različnimi, tako razumljivi kot nerazumljivi znamenji Boga. Vse spremembe in različna znamenja so govorica Boga.

Kristusovo spremenjenje na gori je dejstvo, da je vse v Božjih rokah. Bog spreminja in oblikuje. On daje Kristusovemu oblačilu »belino«, ki predstavlja božanstvo. Bog je dal učencema na gori znamenje. To je posebno sporočilo za nas. Tudi nam se podoba Boga spreminja in ko opazujemo svojo življenjsko pot, vidimo različna znamenja, ki imajo različna sporočila. Z našimi leti se tudi naše podobe o Bogu spreminjajo. Bog spreminja naša življenja, spreminja naša obličja. Bog je spremenil obličje Jezusu, da bi nam ljudem dal sporočilo. Za učence je bil to poseben dar in privilegij. Kaj je bilo potrebno, da se je to zgodilo?

Učenci so bili z Jezusom. Opazovali so ga in so želeli biti z njim. Bili so v odnosu z njim in so tudi hrepeneli po njegovi bližini. V življenju doživimo veliko lepega in božanskega, ko se prepustimo odnosom. Kristusovo obličje se spreminja, le opazovati je potrebno in se prepustiti. Veliko božanskega nam je dano, a ne vidimo. Bog je Jezusovemu oblačilu dal to posebno belino tudi s tem namenom, da bi ljudje bolj videli. Če vidimo okrog sebe nekaj posebnega, se tudi mi prebudimo in obrnemo pozornost. Bog Oče nam je dal Jezusa, a ga premalo sprejemamo in upoštevamo.

Je Jezus izbral spremenjeno podobo, da bi ga prepoznali in ostali z njim? Bog Oče je dal Jezusu spremenjeno podobo, da bi bolj videli in prepoznali, kako je Jezus v Očetovih rokah.  Učencem in tudi nam je potrebno vedno znova pokazati pot Božjega delovanja in enosti med Očetom in Sinom.

»Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.«

Razveselimo se sporočila, ki velja tudi za nas. Po spremenjenju na gori  Bog potrjuje svojo ljubezen do nas. Očetov klic je tudi klic vsakemu zmed nas. Ne bojmo se sprememb,  ker Bog vedno preseneča in daje različna znamenja. Samo eno je za nas potrebno, da gremo na goro in na vsako pot z Njim. Jezus nas spremlja in nam daje svoje darove ne glede na to, kako se blešči; včasih nas tudi prestraši, še vedno je z nami.

Ne bojmo se sprememb; včasih niso preproste, vedno govorijo.

Lavrih Benedikt