6. velikonočna nedelja

Neusahljiv tolažnik

Ljudje danes zaužijemo veliko zdravil.  Za mnoge bolečine potrebujemo zdravila. Starejša gospa je bila nezadovoljna z obiskom zdravnika, ker ji ni prepisal in dal zdravila. Vedno znova  doživlja, da ne more živeti brez zdravil. Ljudje smo se navadili na obilico  pomočnikov in v vsakem trenutku takoj iščemo pomoč morda na nepravi način ali pozabljamo na  neizkoriščene vire duhovnih in telesnih moči, ki jih imamo in so nam dani. Marsikaj bi ozdravili, če bi se obrnili na Božjega zdravnika.

Premalo črpamo iz narave in danosti, ki so v nas. Človek je duhovno bitje in prav zaradi tega ima v sebi veliko možnosti, da se ozdravlja in prejema moč in duha iz duhovnega sveta. Ko zmanjka energije, jo iščemo morda na nepravem naslovu ali celo zapravljamo veliko denarja po nepotrebnem. Narava nam daje veliko moči in duha, ki nas ozdravlja. Stvarstvo je Božje delo, je Božji tempelj in prav zaradi tega je v vsem veliko moči za življenje. Terapija za obremenjene ljudi je sprehod v naravo, vdihavanje zraka in objemanje dreves, ki imajo veliko energije in moči.

Kljub težkemu delu in slabim življenjskim pogojem so se ljudje tudi po enourni in več hoji ob nedeljah sprehodili v cerkev k maši, da so se naužili Božjega duha, ki jim je dajal telesnih in duhovnih moči za teden garaškega dela na kmetiji ali tovarni. Ni jim bilo odveč iti k sveti maši po prašni vaški cesti ali strminah. Bog jim je bil hrana in moč in vse. Tudi srečanje z bližnjimi sovaščani je bilo potrebno. Druženje v vaški gostilni je bilo potrebno za dušo in telo. Vse to in še druge oblike črpanja moči so ljudje imeli za nekaj popolnoma vsakdanjega in nujno potrebnega. Živeli so iz tega in to jim je dajalo pogum in voljo za vsakdanji  življenjski utrip.

Veliko izvirov duhovnih in telesnih moči imamo za vsakodnevno življenje. Potrebni smo jih. Kristus je v svojem času srečeval ljudi, ki so imeli približno iste ali podobne potrebe, kot jih imamo danes. Gotovo je, da smo danes  zahtevnejši in da življenje zahteva vedno več. K Jezusu so prihajali, včasih zelo sebično, samo zato, ker so ga potrebovali. Veliko so se z njim družili in ob njem črpali moč in duha. Kristus daje učencem duha in moči in jih na mnoge načine vodi in spodbuja.

Ko učencem pravi: » Ako me ljubite, ohranite moje zapovedi,« jim želi povedati, naj vstopijo v odnos z njim. Ljubezniv odnos je več kot samo prijateljski in spoštljiv odnos, ki ga imamo z vsakim človekom. Odnos daje moč in energijo. Kristus obljubi učencem celo Tolažnika Svetega Duha. Resnica naših vsakodnevnih izkušenj je ta, da plemenit in ljubezniv odnos daje človeku veliko več kot vsa zdravila tega sveta. Ko govorimo o odnosu z Jezusom, gre gotovo za odnos z Sinom, ki je eno z Nebeškim Očetom. Ta čudovita Božja Ljubezen prihaja po Kristusu do nas.

Pustimo Kristusa k sebi. Škoda je, da zametujemo njegovo ponudbo, njegovo roko. Nekdo je zapisal, da kristjani sploh ne »izkoristimo darov«, ki nam jih Kristus daje. Čudno se sliši, a je v tem veliko resnice. Priti nazaj h Kristusu, ne samo na obroke, ko ga potrebujemo, ampak redno in vsak dan. V evangeliju nas Jezus vabi v odnos, ki je močan in trden. Pogovarjati  se z Njim, vzeti nekaj časa vsak dan za nekaj besed ni menda problem pri obilici časa, ki nam uide in ga vržemo stran. Njegovi darovi in njegova beseda in še mnogi njegovi darovi so nam dani. Tako nam tudi na današnjo nedeljo Jezus obljublja, da bo še naprej z nami. Jezus se ne vsiljuje, prijazno prihaja do nas in  vabi.

Odnosi vedno dajejo veliko moči in duha. Skregani ljudje doživljajo, kako jim neurejeni odnosi pobirajo energijo. Če  so v sporu, jim je težko iti v službo. Veliko energije potrebujejo, če delajo in se srečujejo z bližnjimi, ki ne izžarevajo dobre in pozitivne energije. Vedno je zato potrebno opazovati odnose in jih graditi. Potrebno jih je očiščevati in skrbeti zanje. Lepši so, več moči in duha dajejo.

 

» Ne bom vas zapustil sirot; prišel bom k vam.«  Kdo nam  obljublja  zvestobo in stalno pomoč? Jezus. Veselimo se tega. Naše moči ne bodo pošle, če gremo k Njemu in smo z Njim. Jezus daje, kar dobiva. Vsemogočni Oče je dober. Zakaj po Jezusu Kristusu te dobrote ne vidimo in se ji odpremo?  Študent, mlad iskalec, je kratko izpovedal: »H Kristusu sem šel, ko sem ga potreboval. Doživljal sem, da mi odnos z njim ni dajal prave moči. Nisem vzel resno odnosa z Jezusom. To je isto kot v odnosu z bližnjimi. Če hočem rasti v odnosu do žene, je potreben čas za graditev odnosa in stalna skrb za ta odnos. To zdaj delam. Vsak dan sem povezan z Jezusom. Mnogo stvari se je spremenilo v mojem življenju. Resno sem vzel odnos z Jezusom in z ženo. Samo dober odnos daje vse.«

Benedikt Lavrih