5. velikonočna nedelja

Brez skrbi, imaš bivališče

Friderik je leta in leta služil in pomagal ljudem na kmetijah. Bil je hlapec, večkrat lačen, utrujen, spal je v hlevih. Nekateri kmetje so mu pokazali hvaležnost in so mu dali kaj za pod zob, obleko in ležišče v stari hiši. Mnogi so ga izkoriščali in pri tem še govorili, da je pijanec  in  nevreden spoštovanja. Friderik je kljub vsemu ostajal dober človek in pomagal bližnjim na različne načine.  Po Božji previdnosti in, smem reči, po Ljubezni je Friderik zadnja leta svojega življenja preživel v domu za starejše. Tu je doživel leta urejenega, dostojnega življenja. Veselo je pripovedoval: » Imam toplo posteljo, hrano, kozarec vina, sem najsrečnejši človek na svetu.«  Užival je v vsem, kar mu je bilo dano, in z veliko hvaležnostjo je sprejemal pozornosti bližnjih.

Kot prebiramo v današnjem evangeliju, je bilo tudi za Friderika bivališče pripravljeno. Bog ima za vsakega mesto in to naj nas tolaži. To ne doživljamo vedno, a upajmo in zaupajmo, da Bog na različne načine poskrbi. Veliko ljudi v Sloveniji in po svetu je bilo že v veliki krizi in stiski. Prihiteli so na pomoč dobri ljudje in pomagali. Kljub temu, da včasih pričakujemo, kaj bi lahko bilo in ni, se najdejo rešitve in se odpro vrata. Bog odpira in daje rešitve. Koliko ljudi sem že slišal, da so si v obupu  hoteli vzeti življenje, a je Bog našel rešitev in odprl vrata.

To je bivališče, o katerem govori Jezus. Imeti bivališče je veliko več kot streha nad glavo. To je doživetje, da smo sprejeti, spoštovani in ljubljeni. To je doživetje, da smo vsi na tem svetu v Božjih dlaneh. V Friderikovi zgodbi lahko vidimo, kako lepo Bog vodi in spremlja.

Kaj se bojimo, kaj se vznemirjamo, saj ima Bog za nas vse pripravljeno in urejeno.  Naše življenje bi bilo veliko lepše in mirjene, če bi to doživljali in imeli to vedno pred očmi. Kristus nam obljublja bivališče v tem zemeljskem bivanju in v življenju po smrti.

Kristus  je ljudem dal posebno mesto in spoštovanje. To je izrazil z besedami: »Jaz sem pot in resnica in življenje.«

Je z nami na naših poteh in  je del naše poti. Z nami išče resnico življenja in nam jo pomaga sprejemati. Kristus ni zunaj našega življenja. Je z nami in po čudovitih darovih življenja nas spremlja. Po njegovih darovih, zakramentih nam Jezus daje moč in duha za življenje in tako smo obogateni in boljši ljudje. Kristus je s tem, da je prevzel človeško naravo, nam vsem še posebej blizu. Z nami čuti, doživlja, sočustvuje in se bori.

Ko govorimo o Jezusu, ki je »Pot, Resnica in Življenje«, govorimo o vsem, kar nam je dano in darovano. Življenje vsakega človeka je Božji dar in Jezus nam ga oblikuje. Vraščeni smo v Njega, po Božji podobi, Zakramentih in po Svetem Duhu, ki nam ga daje. Če  poslušamo njegov nauk, nam oblikuje naš način življenja.

Jezus upošteva pot vsakega posameznika; sprejema resničnost in različnost vseh. Pred Kristusom  smo vsi enaki. V družbi smo večkrat obremenjeni s položaji posameznikov  in z njihovimi nazivi in poslanstvi. Pri Jezusu ima vsak človek mesto in to je zapisano v našo lastno Božjo zgodovino.  Vsem nam Bog pripravlja bivališča, ki so bivališča ljubezni. To  je največja in  velika pravica življenjskih dni. Za vsakega človeka na tem svetu je bivališče.

Ali se zavedate, da ni bivališča, če ni Božjega naročja?

Benedikt Lavrih