4. velikonočna nedelja

Vsi, dobri pastirji

Na nedeljo Dobrega pastirja vedno znova ugotavljamo, kako potrebujemo dobre pastirje v svetu: v družbi in Cerkvi. Ljudje si želimo dobrih voditeljev. V Cerkvi smo zaskrbljeni, da ni več duhovnih in redovnih  poklicev. Strahovi in skrbi nas objemajo, kaj in kako bo.  O kvalitetah dobrih pastirjev vemo veliko in so nam vedno znova predstavljene. Zakaj se danes  mladina ne odloča za  duhovniški, redovniški poklic? Premalo gorečih in ljubeznivih oznanjevalcev je v našem okolju. Goreča, navdušena ljubezniva prizadevanja za bližnje vedno privlačijo. V evangeliju je predstavljen voditelj, ki z vso pozornostjo, vnemo in srčnostjo skrbi za svoje ovce, svoje prijatelje.

Prava, nesebična ljubezen navdušuje in prebuja. To je temeljni izziv in klic za privlačnost duhovnega poklica.

Kdo naj se daruje za ljudi in bližnje? Je to res, da  manjka ljudi, ki bi se bili pripravljeni nesebično darovati za bližnje in se odločiti za to pot? Začetno navdušenje je nekaj časa močno, potem sledi naveličanost. Ali je preveč strahov, da ne zmorejo? Prepričan sem, da Bog kliče in da imamo veliko dobrih plemenitih kristjanov, ki bi lahko delili svoje darove in pomagali kot voditelji v skupnosti in ljudi vodili h Kristusu. Morda ne slišijo ali nočejo slišati Jezusovega vabila. Nekateri mislijo, da nimajo dovolj darov; strahovi so tudi prisotni.  Ne čutijo odgovornosti za skrb v skupnosti. Eni nimajo možnosti, da bi oznanjali.

Okolje je drugačno in direktno ne spodbuja duhovnih poklicev.  Študent, ki razmišlja  o duhovnem poklicu, je bil deležen norčevanja in zbadljivk.

Dobri katoliški zakonci, ob misli, da bi njihov sin vstopil v bogoslovje, z veliko žalostjo izjavijo: »Vse naredimo za Cerkev; to pa ne, da bi sin odšel v lemenat ali redovniško skupnost.« Katoličani v Sloveniji si marsikaj želimo. Pritožujemo se, če ni mlajših duhovnikov, prizadevanja, da bi bilo drugače, pa ni.

Manjka nam ljubezni do Kristusa in Cerkve. To je gotovo eden od vzrokov, ki je v ospredju. Za dobro delo v Gospodovem vinogradu potrebujemo ljubezen do Jezusa in Cerkve. Tudi to je res, da pri vstopu v bogoslovje Cerkev ne ponudi  duhovnikom  materialne gotovosti v obliki redne plače.

Duhovniški in redovniški način življenja je povezan  s preprostostjo in skromnostjo. Kdo si danes še želi tak način življenja? Tudi celibat je eden od vzrokov, ki vznemirja in zasenči navdušenje mladih fantov in deklet k odločitvi za redovniški, duhovniški poklic. Ni pa to edini vzrok, da nimamo več duhovnih in redovnih poklicev.

V mnogih kristjanih današnjega časa je veliko talentov in darov, ki bi lahko na mnogotere načine služili na poti oblikovanja in rasti duhovnih poklicev. Manjka močnejši Jezusov klic in več korajže. O duhovnih in redovnih poklicih se ne govori. Duhovniški in redovniški poklic ni predstavljen med množico vseh ostalih poklicev.

Kdaj človek darove  in talente in življenje usmeri in podari za bližnje in  za Cerkev? V življenju slišimo ali smo bili že deležni te izkušnje: »Vse bom naredil zate, ker te imam rad.« Premalo imamo radi sebe in bližnje. Ljubezen  naj nas priganja in prevzame. Kristusovo osebno povabilo in Njegova ljubezen, le-to premaga vse strahove in ovire.

Na nedeljo Dobrega pastirja poglejmo vase, koliko darov in talentov imamo, ki bi jih lahko delili in s tem postali še boljši oznanjevalci.  Pozabimo na čase, ko je bilo dovolj duhovnikov, ki so služili in delali po župnijah. Današnji časi kličejo vse kristjani, da vsak po svojih močeh in s svojimi darovi in talenti pomaga skupnosti. Vsak kristjan je povabljen in poklican, da na svoj način pomaga deliti ljubezen v skupnosti.

Naredimo iz tega, kar imamo, več. Jezus predstavlja, kakšen je dober pastir. Skrben je in čuteč za potrebe bližnjih, tudi tistih, ki jih ne pozna. Tu se začne pot za duhovne  poklice. To naj nam pomaga, da vemo, kaj Jezus želi in pričakuje od nas. Začnimo danes, odprimo svoja srca z vsemi darovi, ki jih imamo. Čuteče skrbimo drug za drugega v skupnosti in imejmo odprte oči še posebej za tiste, ki potrebujejo pomoč in ljubezen. Pojdimo na ceste, delavna mesta in ulice. Delimo ljubezen z bližnjimi. Vsi bomo imeli življenja v obilju. Po naših delih naj mladi spoznajo, da je lepo biti poklican in skrbeti za bližnje.

Benedikt Lavrih