Cvetna nedelja

 

Nedokončana zgodba, a polna upanja

 

Zgodba Jezusovega trpljenja se ponavlja dan za dnem.

Ne samo,da jo prebiramo na Cvetno nedeljo, dogaja se vsak dan in vsepovsod.

Vojne, sovraštva, razprtije, poglejte dnevne novice!

Ne moremo bežati pred trpljenjem. Vedno je bilo, je in bo.

Pričakovali bi, da bo vsako leto boljše in lepše, brez trpljenja.

Kristus, kaj si spremenil, kaj boš spremenil? Še vedno si na križu.

Naj te gledamo in trpljenja svet? Zakaj, zakaj?

In stojiš in gledaš. Kdo ima rad križ? Kdo ga objema? Tvoja znamenja so vsepovsod. Nismo jih zavrgli.  Ustavljamo se ob njih.

Od trenutka, ko si objel  križ, si ga položil tudi v naše zgodbe življenja. Ne odgovarjaš na vprašanje, zakaj moramo trpeti?

Življenje nam je bilo dano; a tudi les križa je z nami, položen v zibelko do zadnjega dne naši dni.

Kot si bil ti pribit nanj, smo tudi mi deležni lesa križa. Hvala ti Kristus! Za tvoj zgled križa, za tvoje razpelo na križiščih sveta.

Pribit na križu, nam daješ moč, da se upiramo, borimo in  sprejemamo.

Ne govoriš, a tvoj pogled s križa je tolažilen. Roko s križa daješ človeku. Nudiš jo vsakemu, čeprav sam ne zmoreš. Ljubiš in še v smrtnem boju, ko umiraš, vidiš preizkušnje bližnjih.

S tvojega potnega  čela padajo kaplje v naše dneve in trenutke. Kot biseri za naše trenutke. Boriti se je potrebno in ne ustrašiti.

Jezus nisi pobegnil pred križem. Tudi On  ni vedel zakaj. Ni sovražil, ni se jezil na Očeta. Prosil si za pomoč. Skromno,  ponižno si vse prepustil Očetu.

Kaj naj se zgodi z nami  v letu 2017?  Spomnimo se Jezusovega Velikega tedna. Je v naših dneh. Je del nas. Pasijon kliče: »O ljubi moji dragi bratje in sestre. Ne bojte se življenja.«

Jezus  uči, spremlja, vzgaja in na njegovem križu smo vsi. Nismo sami. Miren in poln upanja naj bo veliki teden. Bodimo z Njim, nič nam ne bo jasno zakaj, lažje pa nam bo sprejemati dan za dnem vse, kar nam življenje daje in prinaša.

Lavrih Benedikt