5. postna nedelja

Z  ljubeznijo premagana smrt

Dogodek, o katerem danes prebiramo v Božji besedi, je  vsakdanji in v njem najdemo sebe in svojo pot ob podobnih trenutkih. V življenju se nam dogajajo različne stvari. Pridejo dogodki, ki pretresejo, šokirajo in nas postavijo pred preizkušnje. Tako različno se odzovemo na dogodke, še posebej se preizkušamo ob težjih dogodkih. Marto in Marijo je smrt brata Lazarja šokirala. Jezus je njihov družinski prijatelj, povezan z njimi in ko se zgodi najhujše, se tudi odnos do Jezusa preizkusi.

Tako Marta in Marija se zavedata, da je Jezus navzoč. Sta žalostni in vznemirjeni, a verjameta v Jezusovo prijateljstvo in pomoč. Pričakovali bi, ker so bili zelo povezani in družinski prijatelji, da bo Jezus takoj priskočil na pomoč. To se ne zgodi. Bog nas večkrat pusti čakati. Marta in Marija doživljata nepotrpežljivost in se jima je zdelo, da je vse prepozno. Želita, da bi Jezus več pomagal in to tako, kot se njima zdi primerno.  Njuno začudenje, da Jezus ne pomaga, je  razočaranje, da ni Jezus  hitrejši v pomoči. V odlomku je čutiti, da je Jezusova navzočnost tiha in v ozadju. Jezus opazuje, spremlja in je navzoč, a obe ženi tega ne dojameta.

Doživetje prijateljstva med Jezusom in Lazarjevo družino je izvir tolažbe v težki preizkušnji. Ne pozabimo, da nas Jezus tiho spremlja prav takrat, ko smo prepričani, da ni pomoči in da se je Bog oddaljil. Ko se družina sreča z nenadno smrtjo družinskega člana, je to velik šok. Pogosta vprašanja Bogu, zakaj in kako, so naš način in iskanje tolažbe. V Lazarjevi družini se zavedajo, da je Jezus z njimi. Kako velika tolažba za nas v trenutkih žalovanja je prijateljstvo z našimi bližnjimi. Kristus ostaja povezan z družino. Tudi v naših dneh ohranimo vero in zavest, da je Jezus navzoč vedno in povsod. Pošilja nam bližnje, pomoč molitve, podporo in sožalja. Vse to govori, da nas Jezus drži v dlaneh, ko smo v preizkušnji.

Jezus ostaja zvest prijatelj. Preizkuša vero obeh. Še posebej, ko se zdi, da ni več rešitve, saj je njun brat Lazar že štiri dni v grobu. Vera v  Jezusa se ob podobnih dogodkih preizkuša in utrjuje. Jezus želi to ljubezen pokazati do konca in kljub temu, da je Lazar že štiri dni v grobu, naredi čudež. To je ponovni dokaz, da je Jezusova ljubezen izvir in vir vstajenja od mrtvih. Njegova ljubezen premaguje za nas ljudi nemogoče stvari.

Ko so ljudje zelo šokirani ob nenadnem težkem družinskem dogodku in ko kasneje čez nekaj časa gledajo nazaj, kako so prehodili pot žalovanja in preizkušnje, opazijo, da so zmogli. Začudeni so. Človek zmore z Božjo ljubeznijo. Kristus daje pomoč in spremlja. Lazarjeva družina je podoba mnogih preizkušenih družin. Prav v tem, kako zmoremo in prenesemo bolečine in stiske, je pot ljubezni. V času, ko se poslavljamo od svojih pokojnih domačih, k nam pristopijo mnogi prijatelji in znanci in nam izrečejo sožalje. Na različne načine nam bližnji in daljni sorodniki izrečejo podporo in nam povedo, da nismo sami. Jezus pride k nam po mnogih pozornostih, ki nam jih daje po bližnjih. Tako nas Jezus spremlja na različne načine. Ob bolečih izgubah slišimo; »Bilo je težko, a smo doživeli toliko ljubezni in mnoge pozornosti.«

Kaj je ohranilo Marto in Marijo v miru pri soočanju z smrtjo brata Lazarja? Jezus je bil njun prijatelj. Ni bilo vse tako, kot sta pričakovali in želeli, a Jezus ju  preseneti in njegova tiha zvestoba prinese upanje, pogum in moč. Jezusova ljubezen je vstajenjsko močna in premaguje vse in preizkusi našo potrpežljivost. Družinska tragedija se konča z zmago Jezusove ljubezni. On, Jezus, po ljubezni daje življenje.

Marta in Marija sta zvesti prijateljstvu z Jezusom. Ni bilo vse po njuni volji, malo sta nepotrpežljivi, a Jezusova ljubezen ne gleda na to in premaga najhujše. Obudi brata Lazarja. Naj tudi nas.

Lavrih Benedikt