Arhiv kategorij: Poslanstvo

Predavanja za ločene v Slovenj Gradcu, Celju in Mariboru

Pripravljamo predavanja s pričevanji, za ločene:

v Slovenj Gradcu 2. februarja “Nisem se poročil, da bi se ločil”

v Celju 6. februarja “Ločen/a – kaj pa zdaj?”

in v Mariboru 8. februarja “Ločitev – priložnost?

Predavanja so organizirana na željo ljudi, da bi še v teh krajih nastale skupine za samopomoč Srce ob srcu, za razvezane v Cerkvi.

Najpomembnejše je, da sočloveka, ki je doživel ločitev, človeško sprejmemo, ga spoštujemo in mu pomagamo, da se zave, da je še vedno dragocen, da Bog nanj računa in da je ta preizkušnja zanj priložnost za rast in dozorevanje, duhovno in človeško. Papež Frančišek še posebej poudarja, da je vsak človek v procesu in počasi raste v ljubezni. Zato od njega ne moremo najprej zahtevati, da se drži pravil, ampak mu pomagati, da znova zaživi svojo dragocenost in vrednost, ki mu je noben neuspeh ali greh ne more vzeti.

Dandanašnji se na Slovenskem razdre vsak tretji zakon. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila tudi cerkveno ali samo civilno, so posledice ločitve zelo podobne: pade življenjsko poslanstvo, mnogi so deležni velikih izgub na finančnem in čustvenem področju, način življenja se bistveno spremeni. Psihologija uvršča ločitev v sam vrh glede na jakost stresa, ki pogosto postane kroničen in povzroči tudi težke odvisnosti ali bolezen.

Skupine delujejo po ignacijanski metodi duhovnega pogovora, ki temelji na podelitvi osebne izkušnje in empatičnem poslušanju brez komentarjev, nasvetov ali teoretičnih mnenj. Vsak pride do besede in vsak je mojster svoje izkušnje. Po načelu: “Če res poslušamo, nam Bog lahko govori po drugem človeku, nam daje moč in nas spreminja.”
Skupine so odprte za vse z izkušnjo razveze partnerskega odnosa, ne glede na to, če so bili poročeni ali ne, če so še v postopkih ločevanja, če se nahajajo v prvih letih samskega življenja ali pa je od razveze minilo že precej let in so sedaj morda že v novi partnerski zvezi. Ne glede na to, koliko časa je preteklo od razveze, bolečina, ki je bila potlačena, neozaveščena in ne izpovedana, ne zastara, ampak se zapiše v duha in telo in zastruplja odnose.
Za sodelovanje v skupinah vernost ni pogoj, pomembna je le pripravljenost slediti programu, iskreno sprejeti in se odpreti Božjemu delovanju, ki edino lahko resnično prenovi naše življenje. Psihologija od trpljenja večinoma beži, duhovnost pa ga sprejme in uporabi kot priložnost za srečanje ter razodevanje božje moči v človekovem življenju.

VEČ INFORMACIJ NA: http://srcerazvezani.si/2017/09/07/vabilo-v-skupini-srce-ob-srcu-ljubljana-in-suha-pri-skofji-loki/

Prosim delite, da doseže obvestilo o predavanju čim več trpečih po ločitvi. Pridite in povabite še koga! Kdor lahko, naj prosim letak sprinta in s privoljenjem domačega župnika obesi na primerno mesto.

Skupina Srce ob srcu

srce_logo_skupine-za-poslusanje

Srce ob srcu smo skupina razvezanih, ki hoče svoje novo življenje graditi na veri v Jezusa Kristusa, ki je temelj naše medsebojne povezanosti in razlog, da si med seboj pomagamo s poslušanjem, podelitvijo lastne izkušnje in konkretno pomočjo. Delujemo pod okriljem SRCA, Skupine Razvezanih v CErkvi.

Skupina je odprta za vse z izkušnjo razveze, ne glede na to, koliko časa je že minilo od tega, saj bolečina, ki je bila potlačena ne zastara.  Vernost ni pogoj, le pripravljenost slediti programu, iskreno sprejeti in se odpreti Božjemu delovanju, ki edino lahko resnično prenovi naše življenje

Delamo po Metodi duhovnega poslušanja tako, da drug z drugim pošteno in odkritosrčno delimo osebno izkušnjo, svoje izzive in spodbude iz vsakdanjega življenja v svetu, kjer se zlo velikokrat pretvarja, da je dobro. Vsak lahko v okolju varnega prostora zaupanja prispeva svojo edinstveno izkušnjo, po kateri Bog daje moč in usmiljenje. Zavedamo se, da nam skozi izkušnje drugih govori Bog in nas utrjuje v hoji za Njim, ko nosimo svoj križ razveze. Razvezani med seboj gojimo držo medsebojnega sprejemanja in zaupnosti. Zavzemamo se za resnico in usmiljenje ter stojimo za dano besedo.

Delujeta že dve skupini Srce ob srcu, v ustanavljanju pa jih je še več.

Srečanja v Ljubljani so vsak 4. ponedeljek v mesecu ob 17. 00 uri, v Plečnikovi sobi v Ignacijevem domu duhovnosti. Udeleženci lahko brezplačno parkirajo na velikem parkirišču za cerkvijo.

Po srečanjih  bodo ob 19.45 predavanja v Marijini kapeli ob cerkvi sv. Jožefa.

Srečanja na Suhi pri Škofji Loki pa ob 19h vsak 3. četrtek v mesecu v župnišču.

Kontakt:
E-naslov: razvezani.srce@gmail.com

Duhovni asistent: P. Tomaž Mikuš, DJ
tomaz.mikus@gmail.com
Tel.: 064 178 014

Koordinatorka: Ga. Karmen Kristan
karmen.kristan@gmail.com
Tel.: 041 955 219

V svetu selfijev, potrošništva, nedosegljivih idealov popolnosti, osamljenosti ipd. zmanjkuje časa in prostora za usmiljenje, sočutje, za to, da srce ob srcu joka, za to, da bi bili slišani, sprejeti, razumljeni. Razveza je ena od najtežjih življenjskih izkušenj, je dejansko proces, ki lahko traja mnogo let. Bolečina, ki ni izpovedana, se zapiše v telo in zastruplja naše odnose. Nimamo se radi ker se oblagamo s krivdo. Ne sprejemamo drugih ker se primerjamo z njimi ali pa mislimo, da nas obsojajo. Bogu zamerimo ker nas je doletela ta preizkušnja, zato se raje smilimo sami sebi kot da bi sprejeli, da smo Zanj vedno ljubljeni in dragoceni.

Psihologija od trpljenja beži, duhovnost ga sprejme in uporabi kot priložnost za srečanje in razodevanje božje moči v svojem življenju.

Ob slikah lahko prisluhnete predstavitvi skupin za ločene SRCE OB SRCU. Posnetek je nastal v okviru oddaje Utrip Cerkve na Slovenskem. (20.9.2016) Pogovor s p. Vilijem Lovšetom in Karmen Kristan je vodila Mateja Subotičanec.

Gradivo za molitev, premišljevanje in podelitev v skupini  vsak že predhodno prejme po e-pošti. Vsi zainteresirani se  prijavite na e-naslov: razvezani.srce@gmail.com, da boste prejeli gradivo, dodatna pojasnila, vabilo na srečanje ipd.

  • Skupina je osnovana na temelju službe poslušanja z medsebojno podelitvijo lastne izkušnje.
  • Metoda duhovnega poslušanja je sad večletne dobre prakse v duhovnih vajah v vsakdanjem življenju ter v skupinah za moške oz. pri Odmikih za moške.
  • Skupina je odprta za vse z izkušnjo razveze, ne glede na samskost ali ne in ne glede na časovno distanco, saj bolečina, ki je bila potlačena ne zastara.
  • Vernost ni pogoj, le pripravljenost slediti programu, iskreno sprejeti in se odpreti Božjemu delovanju, ki edino lahko resnično prenovi naše življenje.

Namen skupine je podpora drug drugemu v vseh preizkušnjah v procesu razveze ali po njej ter spodbuda k osebni rasti s poglabljanjem svoje vere v osebnem, živem odnosu z Jezusom. V Bogu smo ljubljeni, nošeni, odpuščeni, sprejeti in le iz tega pogleda lahko  pomagamo drug drugemu. Cilj je vstopati v Resnico, ki nam jo napačne predstave in prepričanja (lažna vera) hitro ukradejo.

Duhovne vaje Rahelin vinograd

vinogradDuhovne vaje Rahelin vinograd

 

Z duhovnimi vajami Rahelin vinograd (v nadaljevanju RV) sem se seznanil preko literature, ki jo je p. Vili Lovše prinesel iz Rima. Tako se je v meni porodila želja, da bi začel sodelovati v tem poslanstvu. Prilika za to se je ponudila med mojim študijem na Irskem, kjer sem se pomladi leta 2014 udeležil duhovnih vaj RV, naslednje leto pa sodeloval kot duhovnik v Irski ekipi RV. Lansko leto sem povabil v Slovenijo kot predavateljico na Nikodemovih večerih Bernadette Goulding, voditeljico RV na Irskem. Po zaslugi njenega pričevanja bomo meseca junija imeli prve duhovne vaje RV v Sloveniji. Z ustanoviteljico RV Thereso Karminski Burke sem se prvič srečal na seminarju v Londonu, pred kratkim pa tudi v Medugorju, kamor je romala z ekipo sodelavcev Rahelinega vinograda. Srečanje in pogovor z njo in drugimi sodelavci je bila dragocena spodbuda.

Psihologinja Theresa Burke je pričela s prvo terapevtsko skupino za ženske po splavu v ZDA leta 1986, po ustanovitvi Centra za ozdravljenje po splavu. Leta 1994 je objavila delo z naslovom »Rahelin vinograd: psihološko in duhovno potovanje k ozdravitvi po splavu.« To je edinstven model skupinske terapije, ki ponuja zelo konkretno čustveno izkušnjo za ženske, ki žalujejo, ker so svoje otroke izgubile s splavom. Leta 1995 je Theresa preoblikovala in razširila program v obliko vikend duhovnih vaj. Kmalu so osebe, ki so iskale ozdravljenje, začele prihajati tudi iz drugih držav.

Duhovni vikendi so se pričeli širiti po ZDA zaradi svoje dramatične učinkovitosti. Leta 1999 jih je bilo 18, leto kasneje pa 35. Leta 2015 je imel Rahelin vinograd 700 duhovnih vikendov letno. Potekali so v 47 ameriških zveznih državah in v 25 drugih deželah, v mnogih so v nastajanju.

Vsak vikend sestavlja skupina ljudi, ki so se izšolali v procesu Rahelinega vinograda. Med njimi so profesionalni svetovalci, moški in ženske z izkušnjo splava, ljubeči in neobsojajoči prostovoljci ter duhovnik. Slovensko ekipo trenutno sestavljamo jaz, Bernadette Goulding, voditeljica RV na Irskem in Valentina Pikelj iz Zavoda Božji otroci.

Duhovni vaje RV dajejo udeležencem možnost odmakniti se od vsakdanjih zahtev dela in družine ter se osredotočiti na boleč čas v svojem življenju skozi podporen in neobsojajoč proces. Odmik omogoča globlji vstop v proces žalovanja in pomaga videti posledice splava. Duhovne vaje obsegajo več konkretnih vaj, ki omogočajo pogovor o žalosti in trpljenju. Vaje pomagajo udeležencem, da se povežejo med seboj in z Božjo ljubeznijo. Duhovne vaje pomagajo udeležencem sprejeti odpuščanje zase in za druge. Na duhovnih vajah je priložnost, da se udeleženci globje povežejo s splavljenimi otroki in se jim izkažejo spoštovanje tudi v pogrebnem obredu.

Vikend je zelo zahteven, vendar tisti, ki so pripravljeni potovati skozi svojo žalost, izkusijo ozdravljenje. V tem, kar se je zgodilo, najdejo globlji pomen in dovolijo Bogu, da njihovo tragično izkušnjo preobrazi v nekaj, kar daje upanje, svobodo in mir. Rahelin vinograd je za tiste, ki intuitivno vedo, da je življenje dragoceno. To je najboljši kraj za priznanje izgube nenadomestljivega življenja in za žalovanje, ki izhaja iz izgube nekoga, tako intimno povezanega. Žalovanje in obžalovanje sta nujna mejnika, ki ju moramo preseči, da se naše življenje lahko nadaljuje. Ko je proces končan, je tukaj nov začetek. Lahko odkrijemo svoje življenje in začnemo ceniti človeško krhkost. Skozi intimno srečanje z Bogom spoznamo, da smo ljubljeni.

 

 

Kontakt:

Internetna stran: www.rahelinvinograd.si

E-mail: rahelinvinograd@gmail.com

Telefon: p. Tomaž 064 178 014

 

Nekatera pričevanja:

“Prijavila sem se na duhovne vaje Rahelin vinograd prepričana, da sem že ozdravljena po prejšnjih izkušnjah zdravljenja. Nameravala sem se vključiti v poslanstvo  zdravljenja ran po splavu in sem mislila, da mi bo pomagalo, če grem na duhovne vaje.«

»Ko so se začele duhovne vaje sem začutila milost edinosti med udeleženci. Podelili smo si naše zgodbe splava ali splavov z iskrenostjo in ponižnostjo. Vsak del duhovnih vaj je prinesel s seboj občutek obnove in medsebojnega spoštovanja. Pot, ki je bila nekoč tako osamljena in izolirana, se je sedaj napolnila s tistimi, ki so hodili z mano, vendar ločeno.«

»Potrebovala bom celo življenje da bom absorbirala različne stopnje zdravljenja, ki so se zgodili v meni čez vikend. Ko so se duhovne vaje končale se je bilo zelo težko posloviti. Žene s travmo splava  si delijo skupno rano in te rane so pridružene drugim med duhovnimi vajami.«

 

Applications Open for International Student Rooms

St Joseph Jesuit Center St. Joseph’s Residential Center in Ljubljana

The Jesuits at the St. Joseph’s Residential Center (Jožefov rezidenčni center) offer double bed rooms for international students. The residence can accommodate 18 male students and is equipped with wifi, common bathrooms, two common kitchens, a study, an exercise room and a laundry room.

 

Where are we?

St. Joseph’s is well-located in the center of Ljubljana, near the faculties of Law, Medicine and Theology. The bus stop is around the corner. It is situated in a quiet neighborhood below Castle Hill, in close proximity of Golovec, the largest green space in Ljubljana.

As residents you are invited to attend the Sunday Mass in English at 11:00 AM and participate in our various activities.

 

Costs:

Double room: 150 EUR (all inclusive)
Single room: 275 EUR (all inclusive)
Rooms are available beginning February 15

 

To apply contact:

Polona Kemperle at info@jsj.si
or +386 (0)31 416 871
Address: Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana

 

Welcome to Ljubljana – Dobrodošli at St. Joseph’s.

O moški duhovnosti

md_odmiki ZA MOŠKE_2016Ko gre za Boga in duhovne zadeve, moški in fantje običajno ne pokažemo navdušenja. Navdušeni smo nad nogometom, razvnamemo se ob avtomobilih in strojih. Ko pa je govor o Bogu, molitvi, branju SP in krščanskem pričevanju, nam jezik otrpne.

Številne krščanske žene se pritožujejo, da njihovi možje niso duhovni voditelji družine in doma. In kot samo po sebi umevno sprejemamo dejstvo, da krščansko služenje opravljajo večinoma žene. One so tiste, ki molijo, ki dajejo in se žrtvujejo, ki obiskujejo sosede in ljudi v potrebi ter govorijo o svoji veri. V zgodovini širjenja Cerkve so bile pogosto res samske ženske tiste, ki so pogumno nosile evangelij do skrajnih meja zemlje, medtem ko so možje doma varno počivali. Zato nekateri upravičeno pravijo, da so ženske ene od najboljših Božjih mož. Preveč moških še vedno moli takole: »Tukaj sem, Gospod, toda pošlji mojo sestro (ženo, mater, hčer).«

Kako se lahko možje zagovarjamo glede tega pomanjkanja duhovnega zanimanja? Kako lahko spodbudimo drug v drugem večjo odzivnost na Boga, znotraj in zunaj Cerkve? Ali je mogoče težnjo po feminizaciji Cerkve obrniti v drugo smer?

Spodbudno je dejstvo, da je sveto pismo polno zgledov moških, ki so bili resnični moški, hkrati pa so živeli veliko domačnost in osebno povezanost z Bogom. Zdi se, da svoje potrebe po molitvi niso doživljali kakor pomanjkanje moškosti. Niti se jim ni zdelo pomanjkanje moškosti jokati nad svojimi grehi in zlom, ki so ga storili. Ni jih bilo sram častiti Boga in se temu popolnoma prepustiti. Možje kot David, Abraham in Mojzes so bili bojevniki in voditelji, ki so lahko zdržali najtrše razmere, hkrati pa nikdar niso izgubili izpred oči svoje nežne plati. Znali so biti nežni, sočutni in občutljivi. Ti Božji prijatelji seveda še zdaleč niso bili popolni. A v odnosu do Boga so bili s svojim celotnim življenjem popolnoma naravni. S strastjo so izpolnjevali njegovo voljo. Živeli so bogato notranje življenje, ki jih je podpiralo pri težki nalogi življenja sredi stvarno trdega sveta.

Ne smemo pozabiti, da je bil Jezus sam resnični moški, v polnosti Bog in v polnosti človek. V svojem življenju je pokazal vso svojo moško moč: življenje si je služil z delom svojih rok, štirideset dni je bil v puščavi brez hrane, živel je pod pritiskom nenehnih prošenj in zahtev vseh bližnjih v potrebah, pogumno se je soočal s krutim in dvoumnim nasprotovanjem svojih sovražnikov, hkrati pa je vodil in razvijal skupino dvanajstih zelo različnih moških. Tistim, ki želijo biti kakor on, se ni potrebno bati, da bi bili v tem procesu »ukradeni« svoje moškosti.

Ena od pomembnih značilnosti moških se zdi to, da smo bolj nagnjeni k dejavnosti kakor pa k refleksiji in premisleku. Rajši imamo delovanje kakor bivanje. Hočemo delati stvari, da bi zaznamovali zgodovino in dosegli uspeh. Pogosto najdemo možje svojo vrednost v tem, kar delamo, v svojem statusu in imetju. Do določene mere nas je takšne ustvaril Bog in tega ni potrebno zanikati. Ko pa vse te lastnosti zaradi zaprtosti človeka v svojo minljivost uidejo izpod nadzora, zlahka razumemo, zakaj mnogi moški ostanejo duhovno zelo nezreli. Preprosto nimajo časa, da bi hranili tudi svojo dušo in srce, saj morajo slediti svoji karieri in ambicijam, da bi priplezali na vrh piramide. Za mnoge moške je delo na prvem mestu, celo pred ženo, družino in Bogom. Posvečanje časa rasti odnosa z Bogom se zato moškemu zdi izgubljanje časa. Ne prinaša namreč nobenih otipljivih sadov in ne more biti med prednostnimi odločitvami.

Duhovno življenje lahko raste le, če mu namenjamo primerne čas: čas za umirjenost, da se zaustavimo in prisluhnemo Bogu, ki nam govori po vseh stvareh. Vzeti si moramo čas in Bogu dovoliti, da njegovo delo prodre globlje v naše srce in dojemanje. Včasih je preureditev naših prednostnih nalog lahko zelo težka in draga. V SP beremo: »Umiri se in vedi, da sem jaz Bog!« (Ps 46.10). To od nas zahteva upočasnitev ter prostor in čas za Boga in svoje najbližje. Za moške je to – znotraj in zunaj Cerkve – velik izziv.

Moški rajši pristopamo k življenju kot misleci in ne kot tisti, ki čutijo. Na stvari hočemo gledati racionalno in logično in se izogibamo prevelikim čustvom v kakršni koli situaciji. Rajši živimo iz glave, kakor iz srca. Glava je naš kontrolni stolp in tudi jetnišnica. Zato je naš odnos z Bogom bolj utemeljen na dejstvih kakor na izkustvu. Bolj lagodno se počutimo z naukom in abstraktnimi resnicami kakor s stvarmi, ki vplivajo na čustva.

Seveda to ni nujno slabo in napačno, a celostno srečanje z Bogom se dotakne tudi čustev in srca. Ko se Sveti Duh dotakne našega življenja, gre za močno izkustvo, dogodek, ki sprosti naša čustva in se dotakne najglobljih srčnih globin jaza. Sveti Duh nas zlahka spelje na neznana področja, mi pa se bojimo izgubiti nadzor, zato se potegnemo nazaj. To nas neizogibno zavre pri naši duhovni rasti. Ukrade nam notranjo gotovost, ki nam jo Sveti Duh želi dati. Prav tako nas strah oropa tudi strasti za služenje, ki nam jo želi Duh podeliti. Duhovna rast zahteva prehod od glave v srce. Posloviti se moramo od svojih naravnih nezmožnosti in ovir. Izpustiti jih moramo Njemu v naročje. To pa je za razumarskega moškega še dodaten izziv.

Moške nas zveže strah pred ranljivostjo, ki ga vsi nosimo v sebi. Hočemo se zdeti močni, sposobni in učinkoviti. Strah nas je šibkosti in sovražimo prošnjo za pomoč, kajti zdi se nam, da s tem razkrijemo svojo nesposobnost. Obdamo se z vsemogočimi obrambnimi mehanizmi, da se tako lahko izognemo bolečini, ki jo prinaša ranljivost. Skrbno zgradimo obzidja okrog sebe in svojega srca. Drugim ne dovolimo priti blizu. Ko je nekoč na svetovnem prvenstvu nek nogometaš na koncu tekme planil v jok, ga je vsa država pomilovala. Obnašal se je na večini zelo nenavaden način, saj so si ga predstavljali kot popivača in lahkoživega nogometaša. Večina možakarjev se želi takšnim trenutkom »sramote« izogniti. Svojo negotovost zakrijemo in svojo osamljenost zamaskiramo v tisoč preoblek.

Kako bomo prišli do intimnosti z Bogom in ljudmi, če ostajamo oddaljeni, ravnodušni in nedotakljivi?

Naša moška duhovna pot se začne tako, da najprej sebi priznamo svojo potrebo po odpuščanju, kar je sámo po sebi ponižujoče, vendar počasi zraste v globoko zavedanje naše odvisnosti od Boga. Prav to ustvari domačnost z Bogom. Ko smo goli in osramočeni, smo šele pripravljeni za resnične odnose. Ker nas Bog brezpogojno ljubi, si lahko dovolimo biti ranljivi pred Njim – lahko mu povemo in izrazimo svoje strahove, pokažemo svojo nesposobnost, neprimernost ter se pošteno in odprto soočimo s svojimi napakami. Takšna ranljivost je lahko grozeča, vendar je čudovito osvobajajoča. Podari nam svobodo, da postajamo to, kar v resnici smo. Ozdravlja in povezuje naše ranjeno srce.

Pri mnogih moških je potreben boleč padec v nemilost, da nam odpre oči za naše lastne duhovne potrebe.

Kako lahko može spodbujamo, da bi razvijali svojo duhovno razsežnost?

Možje potrebujemo pomoč, da bomo postali bolj reflektivni, da bomo odprli svoja čustva in postali bolj ranljivi. Če hočemo, da se to zgodi, moramo biti v pravem okolju.

Cerkev lahko naredi programe za može. Tak program je Odmik za moške. Ne vem točno zakaj, toda možje, ko smo skupaj sami, boljše odgovarjamo in se lažje odpremo. Seveda je nevarnost moških skupin vedno ta, da začnemo možje med seboj tekmovati (v duhu »kdo ima večjega«). To lahko skupino potopi. Kakor hitro pa to prebrodimo, je takšna skupina varen prostor, v katerem možje lahko pošteno in odprto spregovorimo o skupnih vprašanjih in težavah (pritiski na delovnem mestu, etične dileme, spolne skušnjave, poželenje, pričakovanja v vlogi moža in očeta  itd.) Skupina mož Sv. Jožefa uspešno prebira določene knjige in gradiva, ki se dotikajo pomembnih vprašanj in tem ter ob njih premišljuje svojo izkušnjo. Medsebojna podelitev te izkušnje nas res bogati. Šli smo že tudi skupaj ven in odprti smo za določene skupne dejavnosti. To vse pripomore k moškemu vzajemnemu povezovanju. Značilno za našo psihologijo je, da se dobro borimo z ramo ob rami z ostalimi možmi in fanti. Vsi pa smo usmerjeni v isti cilj.

Obstaja pa še druga pot, po kateri se moški lahko duhovno razvija: tako, da najde svojega duhovnega spremljevalca ali mentorja, ki ga osebno spremlja in vodi. Počasi mnogi izmed mož tudi sami lahko postanejo duhovni voditelji mlajšim možem in fantom. Imeti zaupnega prijatelja, ki zaupa vate in te posluša, je velik privilegij. Odnos spremljanja ali mentorstva je varen prostor, kjer se moški lahko odpre in se pogovori o vseh mogočih vprašanjih, ne da bi se bal obsodbe. Lahko raziskuje, kaj mu Bog želi povedati po življenju in odnosih. Počasi pridemo do stika z svojimi najglobljimi ranami in strahovi. Mentorja morda ni enostavno in lahko najti. Toda če želimo zares duhovno rasti, je dobro prositi Boga, da ti pokaže primernega tovariša. Vztrajaj pri iskanju in se ne vdaj! Med možmi v skupini se takšno mentorstvo dogaja samo od sebe.

Glavno pri vsem tem je, da krščanskim možem pomagamo, da so gotovi glede svojega mesta v Bogu in v svetu. Prevečkrat prehitro zaključimo, da so možakarji že samo zato, ker so kristjani, zares dobro ukoreninjeni v veri in Bogu. A največkrat to ni res. Vedno znova moramo možje drug drugemu osvetljevati, kaj se resnično zgodi pri spreobrnjenju. Razložiti moramo drug drugemu, kako korenito in v polnosti je Bog preko smrti in vstajenja Jezusa Kristusa opravil z našo preteklostjo. Popolno odpuščanje za naše napake in grehe je stvarnost, ki jo moramo vedno znova sprejemati in iz nje zajemati. Kristusova pravičnost je podarjena tudi nam, da bi lahko zaupno in trdno živeli in stali v Njem. Sveti Duh živi v nas in nam daje moč delati to, kar je res prav in dobro. Imamo novo naravo. Naša resnična istovetnost je sedaj v Kristusu.

Te resnice nas moške preobrazijo, da upamo biti dobri. Pomagajo nam stati pokonci in z močjo sredi vseh neviht življenja. Cerkev vpije in kriči po novi generaciji Božjih mož, ki bodo vstali v moči Duha in za Boga delali velike stvari, ki bodo kakor prerok Daniel z močno vero stali pokonci sredi nasprotovanj in preganjanj. Ni treba, da smo možje neučinkoviti in brez duhovne strasti. Lahko hodimo po razburljivi poti vere. V tem je krščansko življenje, ki v vsakem moškem prebudi njegove najboljše moči in darove.

P. Viljem Lovše, DJ

http://moskaduhovnost.si/

Zgibanka _ MD_odmiki 2016_sp

Zgibanka _ MD_odmiki 2016