Arhiv avtorja:Benedikt Lavrih

Tretja nedelja med letom

Danes nas božja beseda vabi k razmisleku, kako naj skozi vse cerkveno leto stojimo pred skrivnostjo odrešenja, to je, Kristusovega učlovečenja, trpljenja, smrti in vstajenja.

Prva taka celostna drža je spokornost. Ta asketski izraz vsebuje celosten razpon odnosov, ki se nanašajo tako na naše telo, kot na naše odnose do bližnjih in do Boga samega. Treba je takoj povedati, da je spokornost zelo konkreten pojem, ki nas spomni na vrsto dejanj, ki jih tako ali drugače storimo vsak dan. Vzemimo razne odvisnike. Tisti, ki so zasvojeni z alkoholom, se mu morajo odpovedati, če se želijo pozdraviti, sicer jih telesno in duhovno uniči. Podobno velja za mamilaše. Če želijo preživeti, se morajo v dolgotrajnem postopku odpovedati mamilom. V obeh navedenih in podobni primerih pokora pomeni odpoved delovanju, ki vodi v telesno in duhovno propadanje, v smrt. Isto velja v primeru laži. Kdor laže zavestno v sebi in v bližnjem ubija eno najbolj odličnih sposobnosti našega uma, namreč spoznati resnico. In še bi lahko naštevali. Spokornost je torej zavestno delovanje, ki ponovno vzpostavlja vse tisto, kar z napačnimi, zmotnimi in grešnimi dejanji v sebi porušimo. Zato bi spokornost lahko imenovali zavestno skrb za dobro, ki smo ga že dosegli in je ogroženo ali celo uničeno.

Za nas kristjane pa spokornost, kot vračanje v predhodno doseženo dobro stanje ni dovolj. Mi smo poklicani k spreobrnjenju. In tu smo pred vprašanjem: h komu, v kaj naj se spreobrnemo, kam naj na novo usmerimo vse naše sposobnosti, celotno našo osebnost? In kako je to mogoče? Današnja božja beseda nam nudi največji okvir, obseg spreobrnjenja.

V prvem berilu smo slišali, kako je Bog poslal preroka Jona v veliko mesto Ninive, da prebivalce Niniv, ki so BILI očitno zadovoljni z grešnim življenjem v mestu, naj se preobrnejo. »Jona je začel hoditi po mestu, en dan hoda; klical je in pravil: »Še štirideset dni in Ninive bodo razdejane!«. In Ninivljani so verovali Bogu, oklicali so post in se oblekli v raševino. Za spreobrnjenje je najprej potrebna vera v Boga. V tem primeru je to bilo spoznanje, da so zmožni spremeniti svoje življenje in sprejeti prerokovo oznanjevanje.

Apostol Pavel pa je kristjanom v Korintu postavil še globlji razlog za spreobrnjenje, namreč minljivost vsega, kar je na zemlji, tudi najlepših doživetij, spoznanj, najbolj ogrožajočih ali osrečujočih stanj duše ko je zapisal: »Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli, tisti, ki jočejo, kakor da ne bi jokali, tisti, ki se veselijo, kakor da se ne bi veselili, tisti, ki kupujejo, kakor da ne bi nič imeli, in tisti, ki ta svet uporabljajo, kakor da ga ne bi izrabljali, kajti podoba tega sveta mineva«. Apostol kristjane v Korintu spomni, da Božje kraljestvo preprosto presega največje dosežke kristjanov v zemeljskem življenju, celo lepoto, ki jo mož odkriva v ženi in žena v možu, ko živita v milostnem stanju zakramenta zakona.

Spreobrnjenje pa najbolj jasno opredeli Jezus na začetku svojega javnega delovanja: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« Spreobrnjenje je najprej smiselno, ker je cilj jasen – Božje kraljestvo je blizu. Jezus pa tudi pokaže kako naj kristjani živimo držo spreobrnjenja – da verujemo evangeliju, torej Kristusu osebno, ker je On vsebina Veselega oznanila, Evangelija  Spreobrniti se, pomeni v vsem posnemati Kristusa, sprejeti njegov nauk, torej poistovetiti se s Kristusom in ga v vsem posnemati v njegovem delovanju. Kristus je namreč hkrati vsebina in izvršitev Evangelija. Ni namreč naključje, da evangelist Marko nadaljuje svoj evangelij z opisom, kako je Jezus poklical po tem govoru svoje prve učence. Apostoli so torej prvi in najbolj pristni, seveda, poleg Jezusove Matere Marije, vzori, kako v vsem posnemati Učenika.

Janez Sraka DJ

2.NEDELJA MED LETOM – LETO B – 2018

Bogoslužno leto je osredotočeno na dva temeljna dogodka v delu odrešenja Gospoda Jezusa Kristusa, namreč, na praznik Njegovega učlovečenja, na Božič in na velikonočno tridnevje, ko obhajamo Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje. Prvo obdobje se začne s 1. adventno nedeljo, drugo pa na pepelnico in se konča na Binkošti. Preostali čas bogoslužnega leta pa tvori 34 nedelj med letom. To obdobje se začne po prazniku Jezusovega krsta in traja do začetka posta ter se nato nadaljuje po prazniku prihoda Svetega Duha, po Binkoštih. Praznik Jezusovega krsta, ki je vedno v nedeljo, se ta nedelja šteje kot prva nedelja med letom. Tekom vseh 34 nedelj med letom verniki poglabljamo v tako skrivnosti učlovečenja Božjega Sina kot Njegovo trpljenje, smrt in vstajenje. Ob 34. nedeljah med letom se ob božji besedi poglabljamo v posamezne ključne tematike razodetja in v vsebine naše vere.

Danes, na 2. nedeljo med letom, nas božje beseda vabi, da se poglobimo v skrivnost, kako je Bog v stari zavezi klical preroke v svojo službo. Apostol Pavel nas v 1. pismu Korinčanom spomni na novozavezno dejstvo, da naše telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo. V odlomku iz evangelija po Janezu pa smo slišali, kako je Jezus poklical svoje prve učence in se vprašali, kaj pomeni biti Jezusov učenec in kakšen Jezusov učenec sem jaz?

V stari razvezi je Bog na različne načine klical posameznike v preroško službo. V prvem berilu smo brali, kako je poklical mladega Samuela, ko se je pri učitelju Eliju uvajal v službo Bogu. Neke noči je Bog glasno, z Elijevim glasom v spanju poklical Samuela. Ta je stekel k učitelju in se mu dal na razpolago. Eli mu je trikrat odgovoril, da ga ni klical. Ko pa je Samuel tretjič prišel k učitelju, je Éli spoznal, da Gospod kliče dečka. In Éli je rekel Samuelu: »Pojdi, spi! In če te bo poklical, reci: ›Govôri, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša‹. S temi besedami je Eli poučil mladega Samuela, s kakšno notranjo držo naj se sam pogovarja z Bogom: »Govôri, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša.« Prerok je namreč najprej poslušalec in posrednik božje besede. Učitelj Eli po tem dogodku ni več poučeval Samuela, ampak je svojim sodobnikom predstavil novega preroka. Ni se vmešaval v Samuelovo preroško službo, ker jo je prejel od Boga, postal je božji učenec. Eli je sprejel novo dejstvo, da je namreč Bog Samuela sprejel v svojo šolo.

V novi zavezi je biti Božji, Jezusov učenec veliko več kot je starozavezno preroško poslanstvo. Biti učenec v novi zavezi izhaja iz dveh čisto novih dejstev: iz učlovečenja Božjega Sina in iz Jezusovega osebnega klica. Ob učlovečenju Božjega Sina je njegova božja narava stopila v našo človeško naravo in jo dvignila na novo raven. Človeška narava ni več zapisana smrti, ker v njej deluje Kristusova božja narava, ki je močnejša od smrti. In zato apostol Pavel z vso gotovostjo zapiše, da naše telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo. »Da naše telo ni za nečistovanje« je tukaj mišljeno za delovanje izven božjega območja, izven Kristusove božje narave. Še več, z učlovečenjem Božjega Sina, je njegovo in naše telo tvorni, sestavni, konstitutivni del Odrešenikove človeške narave, ki sobiva z njegovo Božjo naravo. Po učlovečenju Božjega Sina naša človeška narava ni le capax Dei, ampak je v svojem bistvu učljiva za božje stvari. V novi zavezi je vsak človek po naravi sposoben postati Božji, Jezusov učenec, »ker se bodo vsi dali poučiti«, kot je napovedal prerok že v stari zavezi.

To teološko dejstvo izhaja tudi iz načina, kako je Jezus poklical svoje učence, kot smo slišali v odlomku iz evangelija po Janezu. Jezus je preprosto poklical vsakega učenca osebno in z vsakim vzpostavil – sicer na različne načine – oseben odnos. V tem odnosu je vsak apostol prepoznal čisto novo nagovorno moč v sebi. Ta nagovor je bil tako močan, da je vsak apostol v svoji notranjosti prepoznal novost, ki se ji ni mogel upreti. Med Učiteljem, Rabbi-jem in apostolom ni bil odnos kot je med učiteljem in učencem v smislu, da učitelj uvaja učenca v nova znanja in področja delovanja do katerih bi sam težko prišel. Odnos med Rabbi-jem in apostolom je bil veliko, neskončno več. Rabbi jih je uvajal v razsežnosti življenja do katerih sami nikoli ne bi prišli s svojim spoznanjem, kaj še, da bi jih osvojili.

Bistvo biti Jezusov učenec je bilo trajno in večplastno dogajanje v času Jezusovega javnega delovanja, ko so učenci v sebi prepoznavali, kako jim je odpiral razum za razumevanje Pisma, jih uvajal v dejavno obvladovanje zla, ko so izganjali hude duhove, jim odkrival, kako je bilo Učiteljevo obvladovanje trpljenja in pogumen vstop v smrtni boj zanje nekaj čisto novega, in vrhunec spoznanja, ki ga apostol Janez, ko je stal v praznem grobu, tako iskreno razkrije, da namreč še nista (Janez in Peter) doumela Pisma, da mora od mrtvih vstati! In kdo bi se mogel odpovedati takemu Učitelju in ne biti njegov učenec?!

Janez Sraka DJ

Dobrodelni koncert Človek za druge

Dobrodelni koncert Človek za druge

V četrtek, 25. januarja 2018 vabljeni na 3. dobrodelni koncert programa Človek za druge. Nastopajoči: Eni od sedmih milijard, Ars Lumina, Proper in Aleksander Mežek. Koncert bo ob 19.30 v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Zbrana sredstva bodo namenjena za podporo nadaljnjemu delovanju prostovoljcev.

Usposabljanje: Kako organizirati prostovoljno delo v svojem okolju

Usposabljanje: Kako organizirati prostovoljno delo v svojem okolju

Če v vašem okolju (kraju ali šoli) opažate potrebo po prostovoljnem delu, za vas pripravljamo enodnevno usposabljanje.

Izvajalci: mentorji programa Človek za druge.  

Izvedba: Ljubljana, 3. februar 2018 (začetek ob 9h, zaključek ob 17h), prijave do 22. 1. 2018.

Informacije in prijave: 01/43 83 987, clovekzadruge@gmail.com

Spodbujanje razvoja samozavesti in samospoštovanja

Seminar: Spodbujanje razvoja samozavesti in samospoštovanja

Predstavitev: Pomen in znaki visokega in nizkega samospoštovanja, razvoj samospoštovanja, možnosti za pridobivanje novih pozitivnih izkušenj. Seminar daje nova znanja in vključuje vaje za osebni razvoj.

Izvedba: Ljubljana, 16.-18. 2. 2018 (začetek ob 18h, zaključek ob 13h), prijave do 7. 2. 2018

Vodi: dr. Silvo Šinkovec

Informacije in prijave: 01/43 83 987, dkps.seminarji@gmail.com